ponedeljek zjutraj, jaz pa še ne spim

Pri skoraj … hja, ne bom vam povedala, ampak namig je na mojem blogu, si želim lajfa.
Sploh ne pomnim, kdaj sem bila nazadnje na dobrem koncertu, kdaj sem se napila na koncertu in uživala
Nazadnje, ko sem uživala na koncertu, je bilo na Niet in Dan D. Potem sem bila še na enem koncertu, a ni omembe vreden.
Zakaj ljudje govorimo, kako bi to, kako bi ono, pa se ničesar ne lotimo?
Rada bi živela v Ljubljani. Ker so to moje sanje. Še vedno. Otroške sanje in želje se spreminjajo, pravi kolegica, in res je. Danes imam čisto drugačne predstave o tem, kaj želim delati. In se še spreminjajo. Vendar pa ene sanje in ena želja ostajajo enake. Rada bi živela v Ljubljani. To sem si vedno želela, že od srednje šole. Rada bi se vselila h kolegici. Tako bi se tudi boljše spoznali. Vendar me skrbi ena stvar. Ona si želi nekoč živeti v Ljubljani v stanovanju s partnerjem ali možem in otrokom/otroki. In mene tu v tej zgodbi ni. To me skrbi. Da bom ostala tetka, ker se bom odločila razdreti nekaj (kar je že cel čas majavo), kar mi daje varnost. Čeprav sem rada tudi sama in tedni, ko ni bilo cimre v študentu, so bili super. Pa tudi, ko je bila – ne me narobe razumet.
Da si čez čas najdem drugega – a a. Dosti je bilo. Že celo življenje sem v vezah. Sploh ne vem, kaj pomeni biti svoboden.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 16.07.2018

Sončen dan

Imam proste dneve, ker imam preveč ur. Si morete mislit! Ne, ne delam v knjižnici (sem diplomirana bibliotekarka), ampak kot prodajalka v Mercatorju. Saj mojo zgodbo že poznate. (Pred kratkim sem jo objavila tu gor, pa potem čez par dni zbrisala.) Tudi v ponedeljek bi morala biti prosta, vendar sem morala it v drug Mercator (ne v moj “matični”). Predvidevam da zato, ker je sodelavka (oz. njen otrok), ki bi morala iti tja, zbolela. Nimam otrok in povem vam, v tej bedi, v kateri sem, jih tudi ne bi imela z namenom, da sem nedelje prosta do otrokovega 3. leta, pa da sem skos na bolniški (kot ena moja druga sodelavka, ki je nedavno prišla s porodniške in je ogromno na bolniški). S tako plačo tudi nočem otrok. Tudi s to službo ne.
V življenju imam same neuspehe: najprej sem šla na gimnazijo (čeprav sta mi socialna delavka in razredničarka odsvetovali), ker sem verjela, da lahko samo z maturo prideš na bibliotekarstvo. Seveda gimnazije nisem naredila. Sedaj vračam štipendijo, ker imam narejene vse izpite magistrskega študijskega programa bibliotekarstva, nimam pa magistrske naloge. Ti šment! Pa še izpit za avto delam že 10 let. A veste, da bi si z vsem tem denarjem kupila že en dober avto? Pred desetimi leti sem imela čez 60 ur in šla na tri glavne vožnje. Potem sem obupala in vse pustila. Sedaj imam spet čez 60 ur in štiri glavne vožnje za sabo. Ja, spet moram na teste. Ampak tokrat pač ne bom odnehala. Nimam prišparanega nič denarja, ker vse gre. Za ta faking izpit. In kako naj peljem otroka v bolnico? Kako naj se peljem iz knjižnice v knjižnico?
Veste, veliko knjižnic naravnost obožujem. Toliko, da bi si prinesla jogi in spala v njih. Obdana s knjižnimi policami in knjigami. Samo “naše” ne maram. Pred kratkim sem se preselila sem, in knjižnica je odprta od 10h do 18h. Kakšen je to urnik?
Zato pa bi rada delala v kakšni drugi knjižnici, ki je dlje odprta. Še najraje bi učila upokojence uporabe računalnika. Za to imam veliko potrpljenja. Za stranke ne. In sovražim svojo službo. A veste, da sem zasovražila tudi ljudi?
Samo v knjižnici je drugače. Tam si v svojem okolju, ukvarjaš se s knjigami. Z ljudmi se ukvarjaš toliko, kot te sprašujejo, kaj bi jim priporočal in ali bi jim nekaj poiskal.
Zavoda za zaposlovanje nisem videla od daleč in tako tudi nobenega usposabljanja na delovnem mestu v knjižnici za 3 mesece ne. Tudi ne javnih del v knjižnici. Verjetno tudi službe v knjižnici ne bom videla niti od daleč.
Zadnjič sem imela nočno moro. Sanjala sem, da sem se šla zahvalit Microsoftu, ker mi je kupil vrhunski fotoaparat. (Že to mi je bilo čudno, da mi je Microsoft kupil fotoaparat.) In potem pridem v stavbo, dvoje vrat, na levo ena firma, na desno Microsoft. Pred vrati v prostoru pa malo daljša svetlo rjava miza, kjer so sedeli nek vodja in ene 5 moških. Vodja je vsem razlagal, da niso naredili testa. In potem, da sem jaz naredila prvi dan s 75%. V sanjah sem se počutila zmagovalno. Premagala sem vse moške, geeke pa to. Želela sem se že pritožit, zakaj me torej niso vzeli v službo, če sem imela 75% že prvi dan. Ampak sem se zbudila.
Vidite, niti sedeče službe z možgani na off si ne morem najt.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.05.2018

Revije s področja notranjega oblikovanja in arhitekture

Že pred časom sem kupila različne revije o arhitekturi in notranjem oblikovanju. Torej o opremi stanovanj in hiš. V vsaki izmed teh revij pa sem našla več kot eno tipkarsko/tiskarsko/slovnično napako.

Nas_dom

Sedaj sem kupila revijo H.O.M.E. in HausBau, ki, upam, da nimata napak. Reviji sem šele preletela, ampak se bom lotila tudi natančnega branja. Držite pesti, da sta reviji odlični kar se tiče pravilnosti zapisa besed.

Ste že prebrali katero izmed teh revij? Ste redni kupec? Katera se vam zdi najbolj uporabna, kvalitetna?

p.s.: Se opravičujem za “odrezane” in slabe fotografije. Saj veste, nič ne more biti brez napak. ;)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , , , , , , , 5.07.2017

Fitness Rx For Men – pomladna izdaja

Kot sem obljubila, je tu še pregled vsebine revije Fitness Rx For Men – pomladna izdaja.

Seveda se začne z rubriko Fitness Rx Warm Up, v kateri najdete:

novičke, ki imajo zraven naveden tudi vir:
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o treningu,
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o izgubi telesne teže,
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o prehrani,
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o zdravju,
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o prehrambenih dodatkih in
- novičke s področja najsodobnejših raziskav o spolnosti.
Sledi rubrika “Fitness Rx Training”, kjer dobite opisana dva treninga.
Sledi opis dvajsetih raziskovalnih prebojev na področju treninga.
Nato si lahko preberete nekaj stavkov o termogenični prehrani, termogenezi in hrani, ki to pospešuje, temu pa sledi podroben program prehrane in vadbe ter dodatni viri, kjer si lahko preberete še kaj več.
Sledi rubrika FitRx Cool Down, v kateri najdete:
- nasvete za kombiniranje hitre in počasne vadbe za maksimalno izgubo maščobe,
- “Fat Attack”, kjer si lahko preberete nekaj o boljših mišicah, boljšem spolnem življenju,
- “Hardcore Training, kjer boste izvedeli, katere so glavne štiri stvari za trening,
- “Muscle Lab”, kjer boste izvedeli, kakšna vadba je dobra za rast in moč mišic,
- “The M.A.X. Muscle Plan”, kjer boste izvedeli, ali obstaja najboljša ponovitvena vaja za rast mišic,
- “Sports Supplement Review”, kjer boste spoznali nov prehrambeni dodatek,
- “Kaged Muscle”, kjer boste spoznali petdnevni ritual za rast mišic,
- “Men’s Health”, kjer boste spoznali nekaj o tehniki prehranjevanja, kjer jeste vsake 4 ure za 20 ur,
- “Retailer of the Month”, kjer boste spoznali prodajalca meseca,
- “Ultimate Nutrition”, kjer boste spoznali vse o tem, da vnos proteinov pred spanjem poveča mišično maso in moč,
- “Supplement Edge”, kjer boste izvedeli vse o dilemah pri karnitinu.

Priznam, “ženska” različica mi je bolj všeč, seveda, ker sem ženska. Opaziti je, da so vsaj eno temo v “moški” reviji ponovili. To je še najboljše, če želimo vsi dobiti vse. :)
Nazaj k branju. :)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , 11.05.2017

Fitness Rx For Women – spomladanska številka

Za kanček želim nadaljevati z mojo rubriko “Bibliografije člankov”. Za te bibliografije zbiram “poljudnoznanstvene” revije. Oziroma revije, ki jih lahko vzame v roke tudi tisti, ki se ne spozna na področje. Da malo prelista, se kaj nauči, spozna kaj zanimivega, dobi kakšno novo idejo, si ustvari določeno mnenje iz že znanega in na novo naučenega.

Izbrala sem si “fitnes revije”. V Sloveniji lahko naročite “fitnes reviji” Fitness Rx For Women in Fitness Rx For Men. Revija izhaja iz ZDA, trenutno pa je aktualna spomladanska številka obeh revij. Reviji lahko naročite na spletni strani distriest.si, na spletni strani pa si lahko tudi ogledate, kje v Sloveniji prodajajo ti reviji (naziv in naslov prodajalca) – v Ljubljani, Mariboru, Kopru, …

Najprej si poglejmo, kaj je zanimivega v reviji Fitness Rx For Women – spomladanska številka

Najprej je seveda tu že znana rubrika Warm Up, v kateri najdete:
- Training info-bits: razne novičke s sveta fitnesa, naveden je tudi vir, da si jih lahko še bolj podrobno ogledate. Razdeljene so na:
- Training info-bits, kjer so novičke o “športanju”,
- Fat loss info-bits, kjer so novičke o izgubi telesne teže,
- Health info-bits, kjer so novičke o zdravem življenju,
- Supplement info-bits, kjer so novičke o prehrambenih “pripomočkih” za izgubo telesne teže,
-Nutrition info-bits, kjer so novičke o prehrani in
- Beauty info-bits, ker so novičke o lepoti.
Sledijo recepti pod rubriko “Fat Blasting Recipes”.
Naslednja rubrika je “Fit Rx Training”, kjer vsakič dobite opis nove vadbe, rutino vadbe in fotografije z navodili za izvedbo vadbe. V tej številki sta predstavljeni kar dve vadbi.
Sledi “Fitness Rx Feature”, ki tokrat predstavlja program za izgubo teže. Tu dobite veliko koristnih informacij in seznam živil za uživanje. Poleg tega je na koncu rubrike tudi seznam virov, kjer si lahko preberete še kaj več. V isti rubriki dobite zraven tudi razpored telesne vadbe in opis vaj.
Sledi rubrika “Ask the Experts”, kjer fitnes strokovnjak odgovarja na vaša vprašanja.
Sledi rubrika “Fitness Rx Cool Down”, kjer najdete:
raziskovalne preglede o:
- “Cardio Burn”, kjer boste izvedeli najboljše informacije o efektivnem treningu, še posebej, če ste zelo zaposleni,
- “Fat Attack”, kjer boste izvedeli najpomembnejše preboje pri izgubi telesne teže,
- “Flat Abs”, kjer boste izvedeli, katere so glavne štiri stvari za trening,
- “Fit Trends”, kjer boste izvedeli vse o “Pound Workout”,
- “Tone and Sculpt”, kjer boste spoznali telovadbo za mišice zadnjice,
- “Yoga Trends”, kjer boste izvedeli najnovejše trende s sveta joge, tokrat o “slani jogi”,
- “Supplement Review”, kjer boste spoznali nove prehrambene dodatke,
- “Supplement Edge”, kjer si lahko preberete pregled najboljših splošnih prehrambenih dodatkov (omega 3, vitamin D, sirotkine beljakovine),
- “Women’s Health”, kjer boste izvedeli nekaj o tehniki prehranjevanja vsake 4 ure za 20 ur in
- “Ultimate in Nutrition”, kjer boste izvedeli najboljše informacije o prehranjevanju, superhrani.

O Fitness Rx For Men pa naslednjič.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , 11.05.2017

Književne nagrade Nove Zelandije

Na Novi Zelandiji je znan seznam 40 knjig, ki so jih izbrali izmed 150 sodelujočih za Ockham New Zealand književne nagrade.

Obstajajo štiri kategorije – leposlovje, ilustrirane strokovne knjige, splošne strokovne knjige in poezija. Vsaka kategorija ima svojo skupino ocenjevalcev.

Kot pravi Nicola Legat, 150 sodelujočih knjig kaže na “nesramno dobro zdravje” novozelandskega založništva in njegove literature.

“Če dvomite, kaj bi brali, je teh 40 knjig pravi začetek.”

Ocenjevalci bodo ožji izbor objavili 7. marca 2017. Zmagovalci bodo objavljeni 16. maja 2017 na pisateljskem festivalu v Aucklandu.

Ker imam rada Novo Zelandijo, me prav zanima, kakšne so te knjige. Mogoče bodo tudi vas pritegnile. Zanimivo pa je tudi vedeti, katere književne nagrade se podeljujejo na Novi Zelandiji in katere knjige so jih dobile.

Seznam knjig po abecednem vrstnem redu pa je:

Leposlovje (The Acorn Foundation Fiction Prize)

1. Catherine Chidgey: The Wish Child (Victoria University Press)
2. Brannavan Gnanalingam: A Briefcase, Two Pies and a Penthouse (Lawrence & Gibson)
3. Frankie McMillan: My Mother and the Hungarians (Canterbury University Press)
4. Owen Marshall: Love as a Stranger (Penguin Random House)
5. Courtney Sina Meredith: Tail of the Taniwha (Beatnik Publishing)
6. Emma Neale: Billy Bird (Penguin Random House)
7. Tracey Slaughter: Deleted Scenes for Lovers (Victoria University Press)
8. C.K. Stead : The Name on the Door is Not Mine (Allen & Unwin)
9. Damien Wilkins: Dad Art (Victoria University Press)
10. Sue Wootton: Strip (Makaro Press)

Ilustrirane strokovne knjige

1. Islands: Bruce Ansley & Jane Ussher: A New Zealand Journey (Penguin Random House)
2. Barbara Brookes: A History of New Zealand Women (Bridget Williams Books)
3. Ngarino Ellis with Natalie Robertson: A Whakapapa of Tradition: One Hundred Years of Ngati Porou Carving 1830-1930 (Auckland University Press)
4. Ken Hall, Jenny Harper, Felicity Milburn, Nathan Pohio, Lara Strongman, Peter Vangioni: 101 Works of Art (Christchurch Art Gallery Te Puna o Waiwhetu)
5. Sarah Laing: Mansfield and Me: A Graphic Memoir (Victoria University Press)
6. Warren Moran: New Zealand Wine: The Land, the Vines, the People (Auckland University Press)
7. Gregory O’Brien & Nick Bevin: Futuna: Life of a Building (Victoria University Press)
8. Fiona Pardington: A Beautiful Hesitation (Victoria University Press)
9. Ann Shelton: Dark Matter (Auckland University Press)
10. Peter Simpson: Bloomsbury South: The Arts in Christchurch 1933-1953 (Auckland University Press)

Splošne strokovne knjige (Royal Society of New Zealand Award for General Non-Fiction)

1. Nick Bollinger: Goneville: A Memoir (Awa Press)
2. Anthony Byrt: This Model World: Travels to the Edge of Contemporary Art (Auckland University Press)
3. Adam Dudding: My Father’s Island (Victoria University Press)
4. Catherine Knight: New Zealand’s Rivers: An Environmental History (Canterbury University Press)
5. Malcolm McKinnon: The Broken Decade: Prosperity, Depression and Recovery in New Zealand, 1928-39 (Otago University Press)
6. Vincent O’Malley: The Great War for New Zealand: Waikato 1800-2000 (Bridget Williams Books)
7. Ben Schrader: The Big Smoke: New Zealand Cities, 1840-1920 (Bridget Williams Books)
8. Andrew Sharp: The World, the Flesh and the Devil; The Life and Opinions of Samuel Marsden in England and the Antipodes, 1765-1838 (Auckland University Press)
9. Helene Wong: Being Chinese: A New Zealander’s Story (Bridget Williams Books)
10. Ashleigh Young: Can You Tolerate This? (Victoria University Press)

Poezija

1. Nick Ascroft: Back with the Human Condition (Victoria University Press)
2. Tusiata Avia: Fale Aitu/Spirit House (Victoria University Press)
3. Hera Lindsay Bird: Hera Lindsay Bird (Victoria University Press)
4. Diana Bridge: In the Supplementary Garden: New and Selected Poems (Cold Hub Press)
5. Rachel Bush: Thought Horses (Victoria University Press)
6. Lynley Edmeades: As the Verb Tenses (Otago University Press)
7. Andrew Johnston: Fits & Starts (Victoria University Press)
8. Gregory Kan: This Paper Boat (Auckland University Press)
9. Vincent O’Sullivan: And So It Is (Victoria University Press)
10. Chris Price: Beside Herself (Auckland University Press)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , , , , 2.12.2016

Dober dan, roman!

Saj vem, da je že skoraj večer in se ne spodobi govoriti dober dan. Ampak nisem mogla počakati do jutri, da vam predstavim še eno izmed mojih najljubših knjižnih zbirk.

Knjige iz knjižne zbirka Dober dan, roman! so izhajale pri založbi DZS. Eno smo celo imeli za domače branje. Moram priznati, da sem prebrala skoraj vse knjige iz zbirke in so mi bile vse všeč.

Naslovnice knjig so prepoznavne, že na daleč se vidi, da so knjige iz zbirke Dober dan, roman!. Vsaka ilustracija na naslovnici je “uokvirjena” v enobarvno ozadje (ni nujno, da je to rahlo rdeča barva, lahko je tudi modra, …).

V zbirki niso izšli samo dela, ki bi jim lahko rekli ljubezenski romani, ampak tudi nekako pustolovski romani. Vse knjige zelo priporočam v branje.

Knjige iz zbirke pa so: O super starših lahko samo sanjaš (Ingrid Kötter), Moj Danijel (Ivo Zorman), Primer: špageti (Christamaria Fiedler), Princeska z napako (Janja Vidmar), Internet in pomfrit (Joachim Friedrich), Čarobna violina (Ivan Sivec), Mama ne sme zvedeti (Johannes Mario Simmel), Silvija (Nejka Omahen), Peklenske počitnice (Janja Vidmar), Življenje kot v filmu (Nejka Omahen), Fant z interneta (Thomas Jeier), Usodni pečat (Ivan Sivec), Silvija (Nejka Omahen), Druščina iz šesetega b (Janja Vidmar), Dež (Nejka Omahen), Zgaga in mačje oko (Janja Vidmar), Primer: rižota (Christamaria Fiedler), Veliko srce (Nejka Omahen), Ljubezen in mobitel (Bianka Minte-König), Zgaga in mesto lutk (Janja Vidmar), Zmaga na turnirju (Gisela Kautz), Superzvezda (Janja Vidmar), Ljubezen, sporočila in oglica (Sissi Flegel), Gledališka mrzlica (Bianka Minte-König), Primer: buča (Christamaria Fiedler).

Prebrala nisem samo treh knjig iz zbirke (zaradi istega razloga, kot sem ga navedla včeraj za knjige iz zbirke Knjigožer) – Prigode Poprove Pipi (Nejka Omahen), Škržati umolknejo opolnoči (Peter Svetina) in Poletje na okenski polici (Irena Velikonja). Verjamem pa, da so tudi te dobro izbrane. ;)

Pa lep večer vsem skupaj :)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , 16.11.2016

Zbirka, ki je ni več

Danes bom povedala par besed o knjižni zbirki založbe Mladinska knjiga. Naslov zbirke je Knjigožer.

Na začetku so naslovnice izgledale malce drugače kot so potem tekle skozi zbirko. Na primer, knjigi z naslovom Netopir brez kril, Beli mušketir, Formula smrti pisatelja Ivana Sivca, Zaljubljeni vampir, Strašljiva strahovica pisatelja Bogdana Novaka, Sokolov malteser, ki ga je napisal Anthony Horowitz, Poletno sanjarjenje Anite Davies, Lažniva Suzi, Hči lune Dese Muck, Velika ljubezen Gaby Schuster in Mračne zgodbe Briana Jacquesa imajo nekoliko drugačno naslovnico kot poznejše knjige iz zbirke. Vendar so mi všeč, ker sem se najprej spoznala z njimi (s prvimi izmed teh knjig sem se spoznala še v splošni knjižnici, še preden sem prišla v 5. razred in začela hoditi v šolsko knjižnico na centralni šoli). Potem pa sem brala tudi naslednje knjige, ki so izšle v zbirki, vendar imajo nekoliko spremenjeno in poenoteno naslovnico. Sicer menim, da je zgornjih deset knjig imelo bolj poenoteno naslovnico kot sedanje knjige iz zbirke Odisej. :)

Torej, iz zbirke Knjigožer so mi všeč še naslednje knjige: Na hladnem (Robert Swindells), Rdeči teloh (Dim Zupan), Zelena kri (Ivan Sivec), Okostnjaki brez prsta (Sarah Garland), Poljubi me! (Christian Bieniek), Klovn iz Strahovskega Dola (Janja Vidmar), Enajsta ovira (Ivan Sivec), Pasja mora (Pete Johnson), Potovanje groze (Janja Vidmar), Ne poljubljaj čarovnic (Hortense Ullrich), Črna knjiga skrivnosti (Franz Sales Sklenitzka), Hči lune (Desa Muck), Usodne platnice (Peter Svetina), Zaljubljene punce (Jacqueline Wilson), Punce v stiski (Jacqueline Wilson), Fantje, žoga, punce (Goran Gluvić), Kriva prisega (Ivan Sivec), Trapaste blondinke (Hortense Ullrich), Punce ga lomijo (Jacqueline Wilson), Kapitanov ključ (Ivan Sivec), Na vroči sceni (Janja Vidmar), Punce v solzah (Jacqueline Wilson), Zadnja devica (David Belbin).

Tukaj že lahko opazite, da sem brala vse po vrsti in bila res pravi knjigožer. :)

Potem je pa še par knjig, ki so se mi zdele mikavne, vendar jih nisem prebrala (kmalu je sledil konec osnovne šole :P ): Dvojna podaja (Goran Gluvić), Pozor, mokra tla (Kate Cann). Naslednje leto je Mladinska knjiga v zbirki Knjigožer izdala še dve knjigi avtorice Kate Cann: Pozor, globoka voda in Pozor, samo za plavalce, vendar jih nisem uspela prebrati.

V zbirki Knjigožer sta nato izšli še dve knjigi: Prekletstvo zlata (Ivan Sivec) in Vrtnar (Matjaž Pikalo).

Seveda so moja “otroška leta” minila in nikoli nisem prebrala teh zadnjih knjig. Mogoče pa kdaj; če bi le imela čas, bi še enkrat prebrala vse knjige iz zbirke.

Pa lep dan :)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , , 15.11.2016

Knjižna zbirka Odisej

Ko sem bila majhna, sem se navadila, da sem izbirala knjige tudi glede na knjižno zbirko. Vedno sem si v glavi razporejala knjige po določenih knjižnih zbirkah in seveda sem se jih spomnila po naslovnicah.

Ena izmed takšnih zbirk je zbirka Odisej. Knjige iz zbirke Odisej sem začela brati, ko sem začela obiskovati centralno šolo (5. – 8. razred). Navajena sem grafičnega oblikovanja naslovnice, kot je bila v tistih časih. Spodaj podajam tri primere naslovnic knjig iz zbirke Odisej.

In če pogledate današnjo zbirko Odisej, so naslovnice skoraj neprepoznavne – kaj jih loči od ostalih naslovnic knjig? Mislim, da je to komaj neopazen majhen znakec “jadrnice” na vrhu naslovnice. Tipografija je pa na vsaki naslovnici drugačna. Morda so ta korak v Mladinski knjigi naredili, da so se približali današnjim generacijam. Morda sem jaz edina, ki bi si želela, da bi naslovnice zbirke Odisej izgledale tako, kot na zgornji fotografiji, kot včasih.

Nekatere knjige iz zbirke Odisej, ki so bile meni všeč: John Rowe Townsend: Letoviščarji, Anita Desai: Vas ob morju, Berlie Doherty: Dragi Nihče, Brock Cole: Barvni ekran, Cynthia Voight: Nož v škornju, Marliese Arold: Živeti hočem, Elisabeth Zöller: Eva + Martin, Randy Powell: Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik?, Daniel Pennac: Gospodje otroci, Margaret Clark: Na novi poti, Janja Vidmar: Debeluška, Robert Swindells: Sramota, Nicole Plüss: Lebdenje, Christiane F.: Mi, otroci s postaje Zoo, Brigitte Blobel: Nič mi ni, Robert Swindells: Zadeti.

Morda sem kakšno še pozabila napisati. Vendar so to bili časi, ko so bile naslovnice še “po moji meri”. Potem so jih še spreminjali, dokler niso prišli do današnje oblikovne strani naslovnic.
Hja, kaj hočemo. Časi se spreminjajo. Jaz pa bom imela “svoje čase” v lepem spominu. :)

Pa lep dan :)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , , , 14.11.2016

Kako sem začela brati knjige?

Odkar se spomnim, sem brala. Moj prvi spomin na knjige je, ko sem dobila slikanice, ki sta jih brali še moja teta in moja mama, ko sta bili majhni. Sedela sem na balkonu in večkrat prebirala slikanice ter gledala lepe ilustracije. Katere so bile te slikanice, bom predstavila v drugi objavi.

Te slikanice smo kasneje podarili otrokom moje tete, zato jih jaz nimam več. Na večini teh slikanic pa lahko še danes opazite (opazijo) številko (mislim, da je bila petmestna ali kaj takega), napisano s kemikom (v glavi imam, da z rdečim), ki je označevala »številko knjige« in je bila napisana na notranji strani zadnje platnice. Morda bi danes lahko temu rekli inventarna številka?

Tako sem se sama na domačem balkonu »šla« knjižnico in izposojala slikanice namišljenim »uporabnikom«.

Potem sem malo zrasla, in sem začela brati mladinske knjige, ki jih je imela moja teta. Te, mislim da, so še vedno pri babici v »kabinetu«. Tudi o teh bom pisala v neki drugi objavi.

V knjižnico sem začela hoditi mislim da že v 1. razredu osnovne šole – na podružnični šoli. Knjižnica je bila majhna, imela je lesene police in tudi veliko starih knjig (še ko sem bila na podružnični šoli, so več knjig odpisali in sem jih nekaj tudi vzela). Mislim, da je bila knjižnica odprta en dan v tednu (morda med odmorom?). Spomnim se, da smo čakali (sedeli) pred vrati knjižnice, da se odpre (po urniku). Knjige smo si izposojali še na kartončke. Vsaka knjiga je imela svoj kartonček, kjer se je zapisalo ime učenca/ke, ki si je izposodila knjigo, ta kartonček pa je imela učiteljica (takrat je šolsko knjižnico na podružnični šoli vodila kar učiteljica, običajno je bila to vedno ista, če pa ni mogla, jo je nadomešala ena druga).

Od prvega do četrtega razreda sem tudi hodila v »potujočo knjižnico«, ki je prihajala v našo vas, ustavila pa se je pred našo podružnično šolo. »Bibliobus« – seveda ga takrat nisem tako »klicala« je bil zanimiv, imel je veliko slikanic, pa tudi risanke in filme na VHS. Če se prav spomnim, je imel tudi glasbene CD-je, mislim da otroške pesmice. Če me spomin ne vara, so v »potujočo knjižnico« prišle tudi gospe iz vasi. Ko pomislim na to, danes razumem, da »potujoča knjižnica« ni bila namenjena samo učencem podružnične šole, ampak vsem v vasi. Seveda sem imela tudi svojo knjižnično izkaznico, ki jo imam od takrat še danes.

Potem sem s teto začela hoditi v splošno knjižnico (vendar ne v isto, ki je imela bibliobus). Mislim, da sem si takrat izposojala knjige na njeno izkaznico, ker se ne spomnim, da bi imela svojo. Svojo izkaznico iste knjižnice sem pridobila šele leta kasneje.

Spomnim se, da sem si med drugim izposodila grozljivke iz zbirke Knjigožer založbe Mladinska knjiga. Prav spomnim se, ko sem enkrat s teto obiskala knjižnico in si izbrala te knjige, pa me je vprašala, ali bom res to prebrala. Seveda sem. Ogromno sem brala.

Knjige, ki so jih imeli v splošni knjižnici, so bile tudi v šolski knjižnici centralne šole, kjer sem hodila od 5. do 8. razreda. Takrat sem začela hoditi tudi h knjižničarskem krožku, kjer smo pospravljali knjige, ovijali nove knjige, žigosali nove knjige in jim dajali nalepke. Še danes točno vem, kje je bila postavljena kakšna knjiga, knjižnico sem poznala na pamet.

Večkrat smo z najboljšimi prijateljicami pospravljale knjige. Pospravile smo tiste, ki so jih učenci vrnili (te so ležale na mizah ob steni v drugem delu knjižnice – kjer so bile kovinske police s knjigami), ko pa jih ni bilo, smo se lotile pospravljati določene police (na primer tiste tanke angleške knjige nasploh in angleške knjige za bralno značko). To je izgledalo tako, da smo se »dale« na tla pred polico (angleške knjige so bile na zadnjih dveh najnižjih policah) in pobrale vse knjige s polic ter jih sortirale in zložile nazaj. Pa saj veste, kako lahko učenci knjige zamešajo na policah.

Včasih pa smo začele pospravljati knjige kar od začetka. Začele smo pri črki A (priimki avtorjev na A) in nadaljevale naprej po policah. Zato sem tudi točno vedela, kje je kakšna knjiga.

Ne bom pozabila, ko sem enkrat sošolcu takoj našla eno knjigo, ki jo je iskal. Bil je bolj zadržan, pa sem mu pomagala in takrat sem se počutila res »fajn«, kot prava knjižničarka, ki pomaga uporabniku.

Ko sem hodila na centralno šolo, me je zanimalo tudi računalništvo.

Doma smo imeli najprej en star računalnik (tisti, ki je imel »možgane« še »ležeče« in smo jih postavili neposredno pod »monitor«) z enim starim tiskalnikom (to je bilo v mojem 4. razredu). Računalnik je bil malo »mimo«, saj se je ob vklopu odprlo veliko oken in jih nismo znali zapreti tako, da se ob naslednjem vklopu ne bi več prikazala. Na tisti računalnik sem igrala moje prve računalniške igrice. Tudi pasjanso. Pa še druge (enkrat bom poiskala igrice na internetu, pa vam pokažem, katere so bile). Mislim, da so igrice bile že na računalniku, kasneje pa sem jih prekopirala tudi na diskete (tiste majhne, bolj kompaktne od tistih velikih – pa saj veste).

Kasneje sem uporabljala tetin računalnik. Kupila ga je, ker ga je potrebovala za službo. Na tisti računalnik mi je naredila tabelo z angleško abecedo (v 4. razredu sem hodila h krožku angleščine, ki ga je izvajala zunanja sodelavka na podružnični šoli). Na tistem računalniku sem tudi napisala eno »eko zgodbico«, s katero sem zmagala na natečaju. Čeprav ne vem, katero mesto sem dobila in ne vem, kje imam priznanje. Takrat smo brali tudi neko »eko« zgodbico za domače branje.

Tam pa sem igrala malo bolj »naprednejše« igrice, vem, da so mi bili najbolj všeč avti (dirkanje), vendar se ne morem spomniti imena igrice (teh z avti je pa itak ogromno). Všeč mi je bilo, ker je tako, iznenada začel padat dež na tekmi in tudi naključno ponehal. :D

Takrat sem igrala tudi igrico Vampirjagd na tistem računalniku in pa tiste, kjer si streljal kokoške. In pa igrice, ki si jih lahko igral kar online na spletni strani.

Ko sem začela hoditi na centralno šolo, sem obiskovala tudi računalniški krožek. Bilo je odlično. Hodili sva z najboljšo prijateljico. Večkrat sva v računalniško učilnico šli tudi takrat, ko ni bilo krožka, če so le bila prosta računalniška mesta (računalniki). Mislim, da učiteljica ni imela nič proti. Že takrat sem se od nje veliko naučila o računalništvu. V določenem razredu (morda v šestem?) smo se učili izdelavo spletne strani. Takrat smo spletno stran delali še v Microsoftovem programu in jo na strežnik na postavili preko programa Archie. Spletne strani učencev so se nahajale na spletni strani šole. Mislim, da je en celo zmagal na nekem natečaju za najboljšo spletno stran.

Takrat je bil popularen tudi Harryjezakon.com. To so bili časi. :D

V osnovni šoli sem ogromno brala. Potem pa se je to nekako nehalo.

Mislim, da se je ravno tam nekje pri koncu mojega osnovnega šolanja začela zbirka Roman pri Mladinski knjigi. Bežno se spomnim, da so mogoče takrat izdali prve knjige iz te zbirke oz. da sem v naši šolski knjižnici videla prve knjige te zbirke. Nekje v tistem času, ko se je razvijala tista zbirka, sem nehala redno brati oz. po koncu osnovne šole.

Takrat smo nakupili res vse knjige, ki so jih prinesli zastopniki (tako je moje mnenje). Večkrat nas je tiste, ki smo bili pri knjižničarskem krožku, knjižničarka vprašala, ali so nam všeč knjige, ki jih je pustil zastopnik (ogledni izvodi). Seveda so nam bile vse všeč, pa tako so bile lepe, ker so bile nove. (Več o knjigah v drugi objavi.)

Doma smo bili tudi naročeni na Svet knjige (po moje kot vsaka slovenska družina takrat) – mislim, da je bila naročena najprej babica, nato pa moja mama. Kasneje čez leta se je naročila tudi moja teta. Prvi dve nista več naročeni, za teto pa ne vem. :D

Takrat sem si za rojstne dneve zaželela kar kak glasbeni CD iz kataloga Svet knjige. Obožujem VHS, glasbene kasete, in nenazadnje LPje. Velikokrat sem nostalgična, ko se spominjam naših risank in filmov na VHS, ki smo jih tudi kupili preko Sveta knjige. Od majhnega pa se spomnim, ko sem poslušala slovensko glasbo na glasbenih kasetah (to smo pač imeli, kasete mojih staršev in tete). (Snemala sem tudi recepte iz kuharskih knjig na kasete in potem ugotovila, da sem snemala čez original glasbene kasete – ampak nobenemu ne povedat – te kasete sem potem skrila, da ne bi nihče ugotovil, da sem snemala čez!) :D

V srednji šoli nisem brala veliko, samo učbenike in domače branje. :D

Ker sem hodila na dve srednji šoli (sem se prepisala), imam v spominu tudi nekatere knjige, ki sem jih v tistem času prebrala.

Rada imam erotične romane in te sem takrat prebrala: 1. Joan Elizabeth Lloyd: Cena užitka, 2. Catherine Millet: Seksualno življenje Catherine M., 3. Jeannette Angell: Dekle na poziv, 4. Nelly Arcan: Kurba, 5. Tracy Quan: Dnevnik prostitutke z Manhattna, 6. Belle de Jour: Intimni dnevnik londonske prostitutke, 7. Paulo Coelho: Enajst minut, 8. Valérie Tasso: Nimfomanka, 9. Suzanne Forster: Poigraj se z mano.

Če bi mogla izbrat najljubšo od teh (čeprav so mi bile vse dobre), bi izbrala knjigo Enajst minut Paula Coelha.

Rada imam tudi kriminalke, nekje v tistem času sem prebrala vse »Coline Dexterje«: Zadnji avtobus v Woodstock : prvi primer inšpektorja Morsa; Tihi svet Nicholasa Quinna; Maša za mrliče; Smrt v Jerichu; Uganka tretje milje; Pot skozi gozdove; Kajnove hčere; Deklina je mrtva; Umor se ne pozabi.

Enkrat v času faksa sem se namenila brat prvi del kriminalk o Alexu Cross-u, vendar prve knjige dejansko nisem prebrala do konca, ker nisem imela časa. Tako, da te si tudi zelo želim prebrat in vem, da jih je veliko, kar sicer zame ni problem, če bi le imela čas.

Poleg erotičnih romanov in kriminalk pa imam rada še glasbene biografije. Teh sem v zadnjih recimo treh letih kupila kar nekaj in jih tudi več dobila v dar. Vendar pa sem od teh prebrala mogoče samo dve, nekatere pa ne še do konca in v njih leži kazalo. Zakaj sem nehala brati?

Imam občutek in tudi nekdo mi je povedal (ne vem točnega vira, ker je govoril iz drugega vira), da nehamo brati tam nekje pri petnajstih-šestnajstih letih. Mislim, da je to problem vseh Slovencev. No, nekatere žene, ženske res veliko berejo knjige iz knjižnic ali knjigarn, tudi nekateri »možje in moški« veliko berejo. Ne posplošujem, ampak po tem, da v slovenske splošne knjižnice hodi samo 25% Slovencev, sklepam, da veliko ljudi ne bere. Čeprav to ni »pravi« pokazatelj in ne vemo sploh, koliko izposojenih knjig je dejansko prebranih; tu pa nimamo vštetih še knjigarn.

Brati sem nehala, ker preprosto nisem imela časa zaradi študija in vseh obveznosti. Želim si, da bi sedaj, ko sem končala študij (no, čaka me še magisterij), začela spet nazaj redno brati.

Ravno pred kratkim sem bila v eni knjigarni in videla kup novih erotičnih romanov, ki so me začele zanimat po tem, ko sem videla naslovnico in prebrala »blurb« na zadnji platnici.

V zadnjem času sem se osredotočala bolj na strokovne knjige s področja managementa in ekonomije (zato tudi kazala strokovnih knjig), vendar lahko povem, da sem od teh prebrala le Družbo ničelnih mejnih stroškov (ki je, mimogrede, odlična, priporočam vsem!) in Brez frendov ni brendov (malo več statistike, ampak zanimivi podatki!). Zato vsem govorim, da preferiram strokovne knjige pred leposlovjem. Ker leposlovja že dolgo, dolgo časa nisem brala. Malo goljufam, ane? :D Ampak vedno pozabim povedati, da so mi najljubši erotični romani, kriminalke in glasbene biografije. Česa pa ne maram ali česa se ne morem »navaditi« brati?

Ljubezenski romani. Saj obstajajo erotični romani, kjer se vprašam: a resno?, ampak to mi je še všeč. Pri ljubezenskih romanih ali tudi pri zgodovinskih romanih imam svoje mišljenje: če bom prebrala en stavek, bom zaspala. Menim, da so vsi enaki, da ima vsak enako zgodbo, samo malo obrnjeno, pa je.

Nikoli ne reci nikoli, morda bi po vseh erotičnih romanih, kriminalkah in glasbenih biografijah začela brati še ljubezenske romane! Mnenje o 50 odtenkih?

Nikoli jih nisem prebrala (in sem zato vesela, še bolj, ker sem slišala, da so jih večinoma prebrali tisti oz. prebrale tiste, ki »drugače« ne berejo knjig). Prebrala sem mnenja na zelo znanem slovenskem forumu in glede na prebrano imam zelo slabo mnenje o teh knjigah. Zapomnila sem si, da so vedno »ene in iste fore«. Ne vem, ali je kakovost 50 odtenkov nižja od zgoraj navedenih erotičnih romanov, ki sem jih prebrala, ampak na pamet bi trdila, da je nižja in tudi če bi me kdo hotel prepričati v nasprotno, se verjetno ne bi pustila prepričati. :D Če narediš dober marketing, gre glas v deveto vas! Mislim da je to to pri 50 odtenkih. :D

Naslednjič pa o knjigah, ki sem jih brala v času, ko sem obiskovala centralno osnovno šolo.

Pa lep preostanek dneva želim! :)

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar  Tagano:  , , , , , , , , , , , , , , , , , , , 22.06.2016

Prejšnja objava


Knjige.

Že dolgo dolgo me ni bilo tu. Do danes sem vsa kazala knjig "počistila". Da, res je. Na mojem blogu so bila kazala strokovnih knjig s področja managementa in ekonomije. Nekaj časa sem objavljala kazala kuharskih knjig. Ker nisem več študentka, ne hodim več vsak dan v knjižnico, si ne izposojam več knjig za objavo kazal. Žal tudi ne delam v knjižnici, kjer bi lahko nadaljevala z objavo kazal knjig na blogu. Ali pa ne. Mogoče pa ne bi več objavljala kazal strokovnih knjig tudi, če bi bila zaposlena v knjižnici. Kakšna škoda, da ne delam v knjigarni, knjižnici ali v antikvariatu. Če ni, ni. Poglobljeno se ukvarjam s tem, da imam svojo knjižnico doma. Od knjig, LP do audio kaset. Postala sem zbirateljica. Včasih zbiram tudi znamke. Preden bom začela delat v knjigarni, knjižnici, založbi ali antikvariatu, pa bom morala prebrati še ogromno knjig. Kar ni dala izobrazba, si daj sam! :)

Kategorije

Tagi

50 odtenkov bibliobus bibliografije člankov biografije branje crochet DZS ekonomija erotični romani fitnes glasbene biografije Harry Potter informacijske storitve informacijsko opismenjevanje izobraževalne storitve knjigarna knjige književne nagrade kriminalke kulturne storitve kvačkanje leposlovje leposlovje za otroke in mladino marketing Mladinska knjiga mladinsko leposlovje naslovnice knjig Nova Zelandija osnovna šola otroška in mladinska literatura pedagoška ura revije slikanice slovenska miselnost splošna knjižnica splošne knjižnice strokovna literatura tipografija učbeniki Wikipedija založbe zbirka Knjigožer zbirka Odisej šolska knjižnica šport