18.9.2021 – Imeti ljudi ob sebi, ki te “dvignejo”

V iskanju same sebe, kaj hočem, kaj si želim, kam grem, mi pri tem pomagajo osebe, ki so zraven mene. Za to izkušnjo sem zelo hvaležna in je ne bi zamenjala za nič na svetu. In tudi jaz rada pomagam in bodrim druge. Ker me veseli razveseliti človeka. Saj razumete.
Tako sem pravkar pogledala tekmo odbojke, čeprav ne spremljam športa. Verjela sem, da smo zmagali že včeraj, da smo zmagali, še preden smo zmagali. Čutila sem z našimi odbojkaši, da sem tam, da sem v njihovih rokah in nogah, da jim pošiljam energijo, ki je v resnici že bila pri njih. Bravo!
V knjižnici sem si avgusta izposodila kar nekaj knjig, ki jih nato nisem prebrala in sem jih vrnila (verjetno se bom k njim vrnila kdaj drugič):
- Lee Bursten: Sanjski tarot: knjiga in 78 kart
- Angeles Arrien: Priročnik za tarot: praktična uporaba starodavnih vizualnih simbolov
- Christine Day: Obljuba s Plejad
- Gregg Braden: Božanska matrika
- Iz velike stare sanjske knjige. Razlaa sanj in govorica številk
Najverjetneje se tem knjigam nisem posvetila, ker sem bila v stresu in ker sem se odločila za zamenjavo službe. Sem si pa kupila angelske tarot karte. Le-te sem pregledala in porebrala o njihovi uporabi v priloženi knjižici. “Pošlogala” sem si eno karto. Če verjamem? Ne. Objavila sem jo na Facebooku, ampak ne javno. Pred temi sem si kupila tudi karte Denar in Zakon privlačnosti. Le-te sem kakšne 2x prebrala.
Moram reči, da so te karte Denar in Zakon privlačnosti zelo dobre in jih bom še brala. S tarotom pa se trenutno ne ukvarjam.
Prebrala sem dve knjigi, ki sta mi postali zelo pomembni:
- Marjan Ogorevc: Magija: most med znanostjo in religijo
Splača se. Moram reči, da se res splača prebrati celo knjigo, od začetka do konca. In vsa je zanimiva. Meni pa še toliko bolj, ker mi je všeč interdisciplinarnost.
- Adrian P. Kezele: Razdvajanje svetov 2012-2021
Knjiga se mi zdi zelo pomembna, čeprav morda eni verjamejo v napisano, eni ne.
Nekje vmes, junija in julija, sem prebrala kar nekaj odličnih knjig:
- Paul Dolan: Srečni do konca dni: opuščanje mita o idealnem življenju
- William Glasser: Teorija izbire: nova psihologija osebne svobode
- William Glasser: Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem: teorija nadzora
Zadnji dve sta mi res zelo pomagali.
Leposlovje, ki sem ga letos do sedaj prebrala:
- Sally Rooney: Normalni ljudje
- Sally Rooney: Pogovori s prijatelji
Ti dve knjigi sem “dobila pod roke” (priporočila mi jih je prijateljica) ravno ob pravem času, prav tako kot knjigi W. Glasserja.
- Christiane F., Olga Vukovac: Jaz, Christiane F.: kljub vsemu življenje: avtobiografija
– Marinka Fritz-Kunc: Mladi upi
- Marinka Fritz-Kunc: Janov krik. To knjigo sem prebrala že pred leti, ampak sem si jo želela še enkrat prebrati in čeprav ne maram dvakrat brati istih knjig (kot tudi ne gledati dvakrat istih serij ali filmov, čeprav naredim kdaj tudi izjemo), sem jo prebrala do konca.
Prijateljica mi je dala še nekaj knjig v branje in sem tako prebrala:
Meik Wiking: Lykke: Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu
Ta knjiga mi je bila res všeč; strinjam se z njenimi koncepti, idejami. Je taka pozitivna knjiga, kako bi morali biti odnosi med vsemi ljudmi na svetu.
Sarah Andersen: Odraslost je mit
To je strip, ampak za odrasle ženske. Nasmejala sem se iz srca prav pri vsaki strani.
Richard H. Thaler: Nerazumno vedenje
Omenila sem že, da mi je všeč interdisciplinarnost. Avtor povezuje ekonomijo in psihologijo. Zelo zanimivoin na momente strašno (presenetljivo).
Kasneje sem prebrala knjigo Nassina Nicholasa Taleba: Tvegati lastno kožo in ugotovila, da “ne mara” Thalerja ter da je Thaler podpornik Cassa Susteina, ki podpira GSO. Potem sem googlala Susteina in ugotovila, da je napisal kar nekaj knjig, zato sem avtorja dala na bralni seznam (še za prebrat). Vse skupaj mi je postalo res zanimivo, še posebej, ker sem že nekaj časa nazaj prebrala knjige Antona Komata.
Sedaj pa ne bom več omenjala, katere knjige imam doma, ker jih bom najprej prebrala, pa potem omenila, če bodo “v mojem stilu” oziroma če mi bodo zanimive, dobre za debato, všeč …
Res bi morala vseskozi ohranjat to bralno disciplino in se nikoli več ne vrniti na obdobje, ko nisem bila včlanjena v nobeno knjižnico in nisem brala knjig.
Upam, da sem vsaj v tem zapisu malo bolj pregledno naštela, kaj sem prebrala.
Zadnjič sem prebrala vse svoje objave od začetka do konca in sem opazila, da včasih ponavljam, kaj sem že prebrala, ker se mi ne ljubi iti brskati za objavami. Ampak naj bo tako, kot je.
Tvegati lastno kožo je moja nazadnje prebrana knjiga, doma pa jih imam še en kup iz knjižnice.
Če ne bomo brali, nas bo pobralo. Se spomnite? Sem pa opazila, da nekateri, ki ne berejo, veliko že vejo o tem, kar sem jaz prebrala, iz drugih medijev; mogoče pa je meni knjiga najboljši način komuniciranja.
V resnici bi lahko rekla, da z branjem knjig živim svoje sanje. Lepo je, da se imaš o knjigi s kom pogovorit in si izmenjat mnenja. Ko sem prebrala samo knjigo Nerazumno vedenje, se mi je zdela odlična knjiga kot taka. Ko pa sem prebrala še Tvegati lastno kožo, so se mi odprle čisto nove stvari in sem čisto malo spremenila pogled na knjigo Nerazumno vedenje. Še vedno pravim, da je dobra knjiga. Obe sta.
Nasploh so mi knjige založbe UMco res dobre (Požgane možgane in Oprane možgane sem prebrala že kar nekaj časa nazaj).
In končno je izšla nova Bukla, kjer imam že izbrano, kaj si moram izposodit.
Žal izposodit, ker trenutno ne morem podpreti slovenskih založnikov.
Čeprav doživljam padce, in to vsakodnevno, in se marsikomu to ne bi zdelo nič v primerjavi z njim, se vsak dan poberem; sicer pa drugi dan, preberem kaj na pozitivke.net, celo na Finance.si sem danes pokukala (svojčas sem bila naročena na spletno verzijo), začenjam početi stvari, ki sem jih počela prej, ko še nisem bila samska. Ampak je težko. Zelo težko.
Na koncu se spomnim dveh stvari, katerih se bom neomajno držala, pa če se svet postavi na glavo. Morda sem ju že omenila. Morda sem že razložila, zakaj se tega držim. Morda sem že omenila, da sem si vmes že premislila, ker sem želela drugače. Ampak sedaj je spet vse “po starem” in sem neomajna.
V bistvu je to nov začetek.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 18.09.2021

11.09.2021 Prenehajte jesti meso

Prenehajte jesti meso.
Želim vam dobro. Res vse dobro. Zato vam polagam na srce, prenehajte jesti meso.
Kako ste lahko srečni, da ste na Zemlji, da se veselite sončnih žarkov, gledate v daljavo, ste srečni in zadovoljni, brez denarja, ampak srečni. Lepo je, da imate ob sebi osebo, ki ji zaupate. Tista oseba, ki bo z vami prvič, vam bo vedno v lepem spominu. Itak ne bi razumeli. Tega ne bo nihče razumel. Ampak pomembno je, da razume tista oseba, ki je z vami. Potem se vsaka voda zlije skupaj. Morje, reke … Voda je vir življenja.

Ampak ravno tako kot z živalmi, ravnamo z vodo. Zelo slabo. Sploh ne vemo, kaj pijemo iz pipe. A imamo čas, da bi šli do izvira? Nimamo. Vsi samo hitimo po opravkih in se ne zavedamo časa, ki ga nimamo. Samo zato, ker hitimo. Upočasnimo korak, zdaj je čas za razmislek. Plastenke so strupene. In kakšne delce najdemo v slovenski pitni vodi iz pipe? Treba je k Izviru.

Zakaj se ljudje ne učijo pomenov pregovorov. Na primer “lakom lačen, lakom len”.

Pa ugotovite že, zakaj hoče milijarder Bezos poleteti z Zemlje v breztežnostni prostor.

Zakaj bi teoretik zarote proti ne-teoretiku zarote imel v danem trenutku prav, v drugem pa ne? Oziroma zakaj bi teoretik zarote v danem trenutku ne imel prav, v nekem drugem trenutku pa prav?

Vi ste ravno tako proti državi, saj morajo za vas delati tujci pod pragom revščine za (pre)nizko plačo. Namesto, da bi zaposlili Slovence in jih pošteno plačali. Najboljše, da si vsak prebere Zamišljene skupnosti C. Andersena.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 11.09.2021

10.9.2021

Ljudje bi me imeli za nekonfliktno osebo. Navsezadnje navzven ne izgledam kot nekdo, ki bi se prepiral. Pri meni je bolj težava v spremenljivosti. Nenehno se mi spreminja počutje.
Na primer, včeraj sem se zbudila slabe volje in zatežena, a ko sem šla v knjižnico za par ur, sem se takoj počutila bolje. Potem sem še nekam šla, kjer me je ena oseba znervirala in sem odhitela domov.
Rada se pogovarjam. Rada se lepo pogovarjam. Rada raziskujem o nečem, če imam dobro debato z nekom.
Rada vprašam ljudi, če so v redu oziroma zakaj niso v redu. Ampak odrasli ljudje nimajo več tiste naivnosti v sebi, da bi vsem govorili vse, kot jaz. Na srečo so ljudje dovolj pametni, da me tudi opozorijo, da ni vse za vsa ušesa, preden razkrijem (pre)več.
Dandanes, ko smo odrasli, je pač težko najti vsaj eno osebo, ki bi ji lahko vse zaupal. To smo počeli z dolgoletnimi prijatelji. Samo da sem se jaz od teh odtujila.
Ampak kolikor berem, je tudi pri drugih enako. Ne družijo se več z dolgoletnimi prijatelji, ki so jih imeli včasih.
Po drugi strani imam najraje mir. Rada imam mir. Iščem mir v življenju. Samo temu konec koncev sledim.
In danes se že počutim tako. Tako, kot bi moralo biti vse življenje. Umirjeno.
Vstaneš, greš v trgovino, prideš domov, pospraviš nakupljeno, preveriš finance, malo pogledaš Facebook, začneš kuhat kosilo, poješ, greš malo počivat.
Rada imam sonce, čeprav čutim, da se je že malo ohladilo. Ni mi važno, ali počivam in uživam v sobi v postelji, četudi zunaj sije sonce. Veselim se svetlobe in toplote sonca.
Ni mi treba ven, ker me noben ne priganja. To je res lep občutek. Ko nihče nič ne zahteva od tebe, te ne kliče in te pusti na miru. Kakšna spokojnost.
Pravijo, da ljudi brez denarja noben ‘ne šmirgla’. To se mi ne zdi pravilno. Zakaj bi se družili samo s tistimi, ki imajo denar; s tistimi, od katerih imamo korist. To ni prijateljstvo. To je hinavščina.
Po dolgem času človek brez denarja odpove in se neha ukvarjat z drugimi ljudmi. Začne se ukvarjat sam s sabo in pride do spoznanja, da ne rabi nikogar. Da je škoda biti slabe volje, ker nima nikogar, ki bi mu lahko povedal vse.
Samo gre naprej … živi.
So slabi in dobri dnevi. Včasih si želim, da slabih dni ne bi bilo. Ampak si potem premislim, ker človek mora biti kdaj pa kdaj tudi žalosten. Še zakon brez prepira ni pravi zakon.
Prvi teden dopusta je minil kot bi mignil.
Lahko rečem, da življenje prehitro teče zaradi vseh obveznosti, ki jih ima človek. Morali bi se ustaviti in razmisliti. O veliko stvareh. O marsičem. Ampak nihče nima časa za postanek. Niti se ne vpraša, zaradi koga nima časa, ker se nima časa vprašati. Vpeti smo v neko kolesje, česar se sploh ne zavedamo prav. Možnost pa imamo spremeniti svoje življenje na lepše in boljše. To pa terja davek, da se postavimo zase, da se ne pustimo dirigirati in predvsem, da se ne obremenjujemo s tem, kaj si bodo mislili drugi.
Dolga leta sem se sekirala, kaj si bodo mislili drugi. Sedaj pa sem se naučila, da se ne sekiram. Končno je prišel čas, ko lahko brez slabe vesti rečem, da pač tako ne bo oziroma tako bo, ker sem se jaz odločila. Ne zato, ker bi drugi nekaj pričakovali. Ni mi mar, kaj drugi pričakujejo od mene. Jaz kot oseba sem v materialnem svetu naredila dovolj. Pa četudi v očeh marsikoga to ni dovolj.
Sem sproščena, spontana; za kar si nikoli v življenju ne bi mislila, da bom. Sem nepredvidljiva, ker se moje razpoloženje spreminja in bi morala delat več na tem. Vsak ima napake. Trudimo se za boljši svet. Samo s pogovorom bomo nekaj dosegli. Ampak z iskrenim pogovorom. Brez laži. Manjka nam komunikacije. In ker nimamo časa, ker neprestano hitimo, se sploh ne zavedamo, da nam je manjka. Kar je pa verjetno še večji problem.
Nikoli ne bom mogla dobiti nazaj najboljše prijateljice. Ker sem nehala komunicirati z njo. Mislim, da je treba tudi z otrokom, ki hodi v šolo, venomer komunicirati. Ne pa, da nas mora korona opozoriti, da ne delamo z otrokom, da ne delamo za šolo z otrokom. Ker takrat je že prepozno.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 10.09.2021

9.9.2021

Ljudje me navsezadnje vedno razjezijo. Ko se umaknem na svoje, se pomirim. Ko grem spet med ljudi, sem spet živčna. Rešitev je na dlani.

Pojdite v naravo, pojdite vase.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.09.2021

7.9.2021 Vsi smo v tem skupaj

Ne mislim na vodje, ki nam govorijo, da smo vsi v tej godlji s covidom skupaj.

Govorim vam kot človek človeku.

A veste, da se boste pozdravili samo s komunikacijo.

Oni to vejo.

Zato pa čakajo na prepire, na koncu pa se bodo pogovorili. Nobena vojna se ni končala na bojišču.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 7.09.2021

31.8.2021 Meso in mlevski izdelki

Zakaj po televiziji pravijo, da se bo jeseni podražilo meso in mlevski izdelki?

1. Lahko gledate na to iz pozitivne finančne strani. Če ste vegetarijanec ali vegan, se vas podražitve mesa sploh ne tičejo in boste tako na istem. Kruh v trgovinah pa je precenjen, bolj zdravo in bolj ekonomično si ga spečete doma iz moke, vode, olja, kvasa in soli. Pa še oblikujete ga lahko tako, kot si sami želite in mu dodajate sladke ali slane elemente. Če nimate pečice, si jo nabavite. To je lahko tudi čisto majhna električna pečica, če živite sami. Najlažje je za eno osebo narediti žemljice, ki so hitro narejene, pa še naredite jih lahko toliko, kot jih potrebujete zase. Ali pa eno manjšo štruco. To je bolj ekonomično kot kupovanje kruha. Vedno je ceneje kupiti osnovne sestavine in iz tega nekaj narediti kot pa kupiti že izdelek. Čas je denar. Če imamo čas peči, bomo prihranili na denarju. Če pa kruha ne jemo, pa smo na istem. Zakaj ne bi sedaj razmislili o prehodu na vegetarijanstvo? Pri tem sama ne podpiram izdelkov “umetnega mesa”, “umetnih jajc”, “umetnega sira”. Če se odločiš za odpoved neki prehrani, ne išči nadomestkov, ki bodo enaki ali podobni.

2. Lahko gledate na to pozitivno iz vidika zdravja. Meso ni zdravo jesti, nekateri ga jedo vsak dan. Tudi kruh ni potreben pri vsaki jedi; juhi, enolončnici (meso + kruh), testeninah (že testenine so same po sebi “kruh”). Zakaj ne bi bili bolj zdravi? Ob tem lahko povem, da je pri testeninah (moka + jajce) tudi ugodnejše in zabavnejše, če jih narediš sam doma in potem takoj “zakuhaš” in poješ. Ni boljšega. Čas je denar. Če si vzmete čas, da naredite domače špagete, je to prihranek pri denarju. Obstajajo naprave, s katerimi si pomagamo pri izdelavi in ki jih lahko uporabimo vedno znova in znova.

3. Strah. Ljudi bo strah, ker si ne bodo več mogli finančno privoščiti mesa in kruha, zato bodo zafrustrirani. Razmišljali bodo o črni prihodnosti in se zato ne bodo odločali za otroke. Depopulacija. Če ljudje vidijo, da ne bo za prehraniti otroke, potem jih ne delajo. Vsaj normalni ne.

Zakaj bi nas moralo biti strah neke izjave na televiziji? To vam samo povzroča slabo voljo in psihične bolezni. Vprašajte se, ali imajo ljudje pravico zbujati strah nad vami? Če se počutite, da vas je strah ob takšnih novicah, preprosto ugasnite televizijo in pojdite na zrak, v naravo.

4. Pospeševanje prodaje. Ker so na TV povedali, da bo podražitev mesa in mlevskih izdelkov jeseni, torej v bližnji prihodnosti, je lahko njihov namen, da odidemo v trgovine, dokler je še čas, in nakupimo meso po nižji ceni kot bo jeseni in si naredimo zalogo v skrinji. Prav tako je z mlevskimi izdelki, vabijo nas, da si naredimo zalogo v shrambi že sedaj, preden pridejo jesenske podražitve. Na koncu smo zafrustrirani, ko čez eno leto ugotovimo, da se nam je meso pokvarilo ali da so naše mlevske izdelke v shrambi napadle žuželke.

5. Navajanje na “umetno meso”. Ne bo šlo več tako naprej, da izkoriščamo krave (jih mučimo za mleko in meso), ker mora v naravi imeti vse svoj red. In ta red je z izkoriščanjem narave porušen. V laboratorijih že delajo oz. so že naredili umetno meso, le servirali nam ga še niso. Zgleda kot, da hočejo, da opustimo prehranjevanje z mesom, ker drugega načina za ohranitev Zemlje s prehranskega vidika ni. Večina ljudi itak nima dovolj financ, da bi si privoščila meso ali pa ne bo imela financ zanj, ko se bo meso jeseni podražilo. Vendar “umetno meso” po mojem mnenju ni prava rešitev.

Tako da, najbolje je ugasniti TV, če na njem ni pozitivnih novic. Lahko si sami poiščemo pozitivne novice ali pa novice obrnemo v svoj prid. Naj nas ne bo strah, ampak naj stvari obrnemo tako, da bodo prišle nam prav. Da bomo zrastli in delili svojo rast z drugimi. Ker na televiziji skoraj ni pozitivne novice, če pa že je, je hudomušna, ki nam jo navržejo tako za konec. Resne pozitivne novice je treba poiskati.

Ali pa se z iskanjem sploh ne trudimo in ugasnemo TV in splet ter se odpravimo na sonček v naravo.

Nisem se dotaknila drugih mlevskih izdelkov, kot pšenice. Mogoče o ostalih kdaj drugič.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 31.08.2021

30.8.2021

To sem napisala včeraj, a sem pozabila objaviti.

Minilo je že mnogo let, odkar sem bila med poletnimi počitnicami pri sestrični ‘na počitnicah’. To mi je bil najlepši del poletja. Ali pa je ona prišla h meni ‘na počitnice’. Počeli sva vse sorte. Enkrat sva šli v gozd na sprehod. In potem me je sestrična tako prestrašila, če nekaj slišim v gozdu in sva šli nazaj domov. Ko danes o tem razmišljam, mi je res smešno. Enkrat me je naličila, čeprav sprva nisem želela, na koncu mi je bilo pa zelo všeč. Sicer se danes ne ličim, ker nisem navajena. Oče mi je v otroštvu vedno prepovedoval ličiti se, mama pa mi je tu pa tam kupila kakše senčke za veke. Spomnim se, da sem imela senčke v svinčniku od Avona, kjer si menjal senčke v svinčniku in si se potem ’s svinčnikom’ namazal po veki. Sestrična mi je enkrat posodila ene zvezke, v katerih so bili ljubezenski verzi. V bistvu je bilo to od njene sestre. In potem sem jaz to prepisala v svoj zvezek.
Danes tega zvezka itak nimam več. Mama pa je Avon kupila od sodelavke, ki pa že leta ne dela z njo. Jaz sem se včlanila v Avon leta 2017, mislim, da je bil februar. Ampak sem se včlanila preko spletne strani. Nimam strank; ena kolegica se je ravno sama prijavila in ne bo več naročala prek mene, dobila sem pa sodelavko kot novo stranko.
Zdaj pa itak odhajam delat drugam.
Enkrat v otroštvu sem prepisovala policijske šale iz ene knjižice o policistih. To sem vse prepisovala ponoči. Čeprav sem morala zjutraj v šolo, sem ostajala budna pozno v noč.
Isto je bilo s Harryjem Potterjem. Ko je postal popularen in sem ga brala cele noči. Nisem mogla odložiti knjige. Res je bilo lepo otroštvo.
Vedno se spominjamo lepih stvari iz otroštva. Sedaj, ko smo odrasli, se nam zdi, kako brezskrbno in veselo otroštvo smo imeli. Ko pa smo bili otroci, smo verjeli, da se nam dogajajo največje krivice na svetu. Na primer, da mi oče ni pustil iti h sestrični, je bilo konec sveta zame. Danes, ko je treba plačevati položnice, za hrano, za streho nad glavo, se tistemu lahko samo nasmehnem.
Poskušam živeti v trenutku. Se pravi, da se učim živeti ta trenutek. Ampak še vedno pridejo trenutki, ko pomislim in razmišljam o preteklosti.
Razdvojena sem. Po eni strani si želim razmišljati, po drugi strani najraje ne bi razmišljala ničesar.

To pa je od danes:
In že je tu ponedeljek, nov delovni dan. Vzamem si vsak dan posebej. Saj piše v Svetem pismu: dovolj je dnevu že svoja lastna teža. Bo, kar bo. Želim si, da bi vsi delovali umirjeno in premišljeno. Moje mnenje je, da se zaradi korone stvari niso upočasnile, da si nismo vzeli časa zase. No, jaz sem ves čas delala. Zdaj pa z novo miselnostjo ne mislim več delat za več, kot potrebujem. Moja nova miselnost je še v oblikovanju, v nastajanju. Govorim si in govorim, da bom začela športat. A nikoli ne začnem. Začetek je vedno težak, potem pa, ko enkrat začneš, vse lepo steče in ko se navadiš, hočeš še. Potem postaneš zasvojen s športom, ker ti prinaša toliko sreče.
Zdaj sem v stresnem obdobju (kdaj pa jaz nisem živčna?), ker sem spet v menjavi službe. Po tem bo spet vse normalno, ampak še boljše.
Ljudje, polagam vam na srce, eno življenje imamo. Ne zapravimo ga kot sužnji korporacijam.
Samo pomislite, kaj rabite na dan in potem temu sledite. Ne sledite denarju, ker denar ni pomemben.
Jaz sem živčna, ker me skrbi, da bi zamudila bus, zato ne športam zjutraj, ker bi me živciralo, da nekaj počnem in da moram še nekam it – delat. Če bi pa imela proste dni, potem pa bi se lotila marsičesa. In, kot mi je kolegica rekla: “veliko je zastonj stvari, ki se jih da počet”. Sploh pa v moji Ljubljani.
Nazadnje sem prebrala knjigo Dansko iskanje sreče, upam pa, da bom kmalu prebrala knjigo Marjana Ogorevca: Magija.
Branje mi daje moč. Veselim se časa, ko bom lahko cele dneve športala in brala. Ter pisala. Moram pisati, ker nekatere stvari niso za povedat niti najboljši prijateljici, ki sama niti ne ve, da mi je najboljša prijateljica in da je najboljša, kar lahko je.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 30.08.2021

24.8.2021

Ko se enkrat osvobodiš miselnosti denar je vse, postaneš zares svoboden.
Naj poskušam razložiti. Čas je denar. Na to gledam tako: če bi v soboto po napornem delovnem dnevu, s tem, da delam popoldan, rada zvečer prišla najhitreje domov, vzamem taksi, sem namesto v 2 urah, v 20 minutah doma. Ampak moram za to drago plačati. Seveda je to relativno, ampak v primerjavi z mestnim prevozom (ki ga je treba ob sobotah dolgo čakati) je drago. Torej, ker smatram moj čas kot dragocen, ob sobotah zvečer po službi vzamem taksi.
Če pa ne bi imela denarja za taksi, bi pa morala čakati. Pri čakanju na avtobus bi lahko dremala, brala knjigo, poslušala glasbo, brala novice na spletu, scrollala Facebook. Vendar pa bi si raje želela stuširati se, se obleči v prijetno pižamo, nekaj pojesti in se zlekniti na kavč pred tv. Torej prvo je, kar lahko naredim, drugo pa, kar si želim. In če imam denar, pride drugo takoj. Torej z denarjem sem si kupila čas, da lahko počnem tisto, kar si želim.
Potem grem še stopnjo višje. Študirala sem tisto, kar sem si želela. Pri meni je vzelo veliko časa. In tudi denarja, ampak za moj izbrani študij ne toliko, kot za kakšne druge študije. Kot študentka sem bila zelo zadovoljna in srečna, prvič, ker sem študirala tisto, kar sem želela in živela tam, kjer sem želela. Tukaj mi je bilo predvsem škoda časa, ker na koncu ne delam tistega, kar sem si želela. Ampak to je preteklost in iz nje sem se tudi veliko naučila.
Bila sem v zvezi, dolgoletni, ker sem si želela. Bilo mi je lepo, bila sem zadovoljna in srečna. Samo nisem verjela, da lahko vse enkrat mine. Še dolgo bo trajalo, da bom zares dojela. Spet mi je škoda časa za trud, kjer na koncu ne dobiš nič iz tega. Ni rezultata, sem se pa iz te izkušnje spet veliko naučila.
Denar je bil in je zame le sredstvo, s katerim si kupim neke stvari ali storitve, ki me razveseljujejo in v katerih uživam. Ne vem, če me je kdo že kdaj razumel, ko sem to razlagala. Meni pomeni vrednost stvar ali storitev, ki si jo z denarjem kupim. Denar pa je postranska stvar. Je le plačilno sredstvo.
So ljudje, ki ves denar sproti zapravljajo (to sem jaz) in so ljudje, ki ves denar oz. večino denarja prihranijo, na primer za potovanja, za večja hišna popravila; če gremo še dlje: za nakup jahte, jadrnice, vikenda, nepremičnin.
So ljudje, ki garajo in imajo malo denarja, ljudje, ki garajo in imajo veliko denarja, so pa tudi ljudje, ki ne garajo in imajo malo denarja ter ljudje, ki ne garajo in imajo veliko denarja. Najboljša kombinacija je ne garati in imeti veliko denarja. To je seveda spet relativno, kaj pomeni imeti veliko denarja (za nekoga je veliko denarja toliko denarja, da bo šel na eno potovanje na leto, za drugega, da bo kupil stanovanje ali jadrnico).
Jaz sem zdaj na stopnji, kjer lahko rečem, da sem pri delu osvojila vse znanje, ki mi ga lahko na tej stopnji dajo in je odslej naprej samo še garanje. Se pravi garanje in malo denarja. Kot oseba ne maram imeti odgovornosti. Sem zelo odgovorna oseba, ampak imam rada svobodo. In te svobode se s spreminjanjem sebe in poglabljanjem vase vedno bolj zavedam. Tako, da v isti smeri ne bi rada šla po stopničkah navzgor, ker me to ne zanima. Torej sedaj garam in imam malo časa.
Vse je postalo rutina. 40 ur na teden, vsak dan ista pot, vsak dan isti obrazi, vsak dan isti stavki, nič novega. Grem tja in grem domov, še preden se zavem, mi ne ostane nič časa. In potem klikne. Seveda se neka ideja utrne že prej, a dokler ni dovolj zrela, ne začneš resno razmišljati o njej.
Kako bi lahko delala za manj časa in se odrekla neki določeni vsoti. Torej pridobim na času. Denarja je v tem primeru še manj, ampak s tem več časa. Prej sem morala za pridobitev časa plačati. Sedaj pa bom imela več časa in mi za to še plačati ne bo treba. Denar, ki je šel prej za čas, ga sploh ne bo, ampak tudi časa, ko bi morala čakati in čakati ne bo. Torej se to samo po sebi izniči. Čas bo res moj prosti čas in čas zame. Ne bo mi ga treba kupovati. Imela pa ga bom več, kot če bi ga morala kupovati (kot to počnem sedaj). Torej bom z denarjem na istem, s časom pa ne. S časom bom na boljšem. S časom bom pridobila. Zdi se kontradiktorno, da bom imela še manj denarja, ampak bom z denarjem na istem. Odvisno, v kakšen kontekst se postavi. Zgoraj je samo primer, kjer sem imela denar, da sem kupila čas. Sedaj pa ne bom imela denarja, ampak tudi časa mi ne bo treba kupovati. Še vedno pa bom imela enako denarja na splošno, saj odkrivam, kar me zanima, rastem, in za to ni nujno, da se rabi enako ali več denarja kot doslej. Lahko bi rekla, da bom sedaj na stopnji, ko ne garam in nimam denarja. Imam pa več časa. In preračunano, tudi dovolj denarja za vse stvari, ki me zanimajo. In da, lahko se odrečem mnogim stvarem, tekom spoznavanja, tekom rasti, ki postajajo ali postanejo nepomembne. To pomeni, da si bogatejši odznotraj.
Verjamem, da nikoli ne bom “v penziji”, pa če mi kdorkoli zatrjuje, da enkrat bom. Ljudje se lotevajo raznoraznih stvari. In če bi se ob tem spraševali, ali bojo “imeli penzijo” se jih zagotovo ne bi lotili. Ne bom vam govorila o primerih, ampak zagovotovo se kakšnega spomnete.
Torej, zakaj bi do konca življenja (ker itak ne bom nikoli “v penziji”) garala in bila brez denarja, vsak dan do konca življenja hodila delat in domov in nič drugega? Čemu? Lahko začnem živeti življenje tukaj in zdaj.
Čez nekaj časa bodo ljudje lahko rekli, ta pa nič ne dela, samo TV gleda, spremlja Youtube in SloTech, hodi v knjižnice, bere knjige in piše. Ja, to je izobraževanje, rast, kakorkoli. Morda si omislim še kakšno bolj fizično aktivnost. Sprehodi, kolesarjenje, tek. Vse, kar mi ob 40 urnem delavniku ni na voljo, mi bo na razpolago. Odločitev je moja. Ampak vse lepo počasi po korakih. Življenje, kljub temu, da čutim, da leti, mimo mene, da gre vse prehitro (leto, mesec, teden), je še dolgo. Definitivno pa nočem pasti v “krizo”, kjer se bi začela spraševati: a je to življenje, delat in domov in jutri spet isto? Vem, da bi me to spravilo v depresiranje.
Torej, denar ni vse, je le sredstvo, s katerim si kupiš stvari ali storitve.
Razmislimo, koliko sploh posamezen človek potrebuje. Zdravje, streho nad glavo, hrano, tekočino, zabavo. To sem sedaj povedala po svoje. Preberite si knjigo Teorija nadzora, če želite izvedeti več. Meni je knjiga zelo pomagala, prav tako knjiga Teorija izbire.
Torej, preračunamo, koliko potrebujemo in kaj si želimo v življenju, od življenja. Sami se odločamo zase, namesto nas se ne more odločati nihče drug. In ko sprejmemo, da ne moremo vplivati na to, kako se bo nekdo drug odločil, takrat pustimo ljudem svobodo in tudi sami postanemo svobodni.
Moje iskanje sebe se je šele začelo.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 24.08.2021

16.8.2021

V zadnjem času sem prebrala knjigi Teorija izbire in Teorija nadzora dr. Williama Glasserja. Danes sem prebrala knjigo Razdvajanje svetov Adriana Kezeleta.
V planu imam nekaj življenjskih sprememb. Bolj se bom ukvarjala s tem, kar me zanima. Več časa bom posvetila branju. S spremembami, ki jih uvajam, bo več branja tudi možno izvesti, ker bom imela več prostega časa.
Od otroštva sem si želela biti knjižničarka, stremela sem k temu, se mučila, menjala srednji šoli; samo zato, da bi lahko šla na fakulteto, ker sem takrat verjela, da je edina pot do željenega dela fakultetno izobraževanje.
Sedaj me ne zanima več ta poklic, bolj me zanima branje. Verjetno sem že kje zapisala, kaj sem odgovorila na vprašanje, zakaj sem se odločila za študij bibliotekarstva. Bom pa še enkrat ponovila: zato, ker sem si želela delati s knjigami; v smislu obdelovati jih, pospravljati po značnici, katalogizirati … Ker je knjižnica sproščujoč prostor, ki me pomirja. Verjetno sem vam povedala, da je večina kolegov in kolegic navedla razlog, da zato, ker radi berejo knjige.
Jaz sem knjige brala od majhnega. Naučila sem se brati že preden sem šla v prvi razred. Potem sem ogromno brala do konca osnovne šole. V srednji šoli nisem toliko brala, na fakukteti pa večinoma študijsko literaturo. Tu pa tam sem prebrala kakšno knjigo, kot je npr. Družba ničelnih mejnih stroškov. Potem sem spet malo nehala. Potem sem začela brati te duhovne knjige. Naročila sem se na revijo Karma, ki je ni več. Potem sem spet malo nehala. In sedaj sem spet tu. Nazadnje sem duhovne knjige kupovala, ampak sedaj si jih izposojam v knjižnici. Končno sem se po več letih spet vpisala v knjižnico (maja 2021). In to ne kar v vsako, ampak v najboljšo knjižnico v Sloveniji. :)
Celo leto lahko berem knjige praktično zastonj. Članarina je zelo nizka glede na to, koliko knjig lahko s tem denarjem prebereš v enem letu.
Vse mi gre kot po maslu, ker sem se pravilno odločila, ko sem novembra 2020 stopila na novo pot. V naše najlepše in najboljše meato me je vleklo že od najstništva. Končno sem si to uresničila.
In grem samo še naprej in samo še na boljše. Vsa vrata so mi odprta.

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 16.08.2021

14.8.2021

Že dlje časa razmišljam, kako bi delala manj. Se pravi, da bi delala manj ur na teden, ampak bi bile te ure bolj efektivne kot 40 ur.
Razmišljam, ali sem se spremenila ali sem samo postala to, kar v resnici sem.
Sem sama, samostojna, a nimam nekega cilja v življenju.
Nimam hobijev, morda je moj hobi kataloška prodaja. Morda se bom začela ukvarjati s tarotom.
V knjižnici sem si izposodila 2 debeli knjigi o tarotu.
Na facebooku mi vedno oglašujejo oglas za delo vedeževalca, ker vedno berem horoskope.
Ah, kaj vse mi ne oglašujejo.
V zadnjih parih mesecih google vse ve. Prej sem bila zelo proti temu.
Sedaj pa ve, kje sem bila in mi potem po mailu pošlje obnovo vsak mesec.
Zdi se mi neprimerno, da označi, da sem bila v neki restavraciji, če sem se samo peljala ali šla peš mimo.
Kaj delam dobrega za Zemljo, je bilo zadnjič vprašanje na forumu.
Sem odgovorila, da prvič nimam in ne bom imela avta in drugič da nimam in ne bom imela otrok.
Delati moram na sebi. Nisem delala na sebi ne v mladosti ne v zgodnji odraslosti.
Zdaj je čas, da se posvetim sebi in se še bolj spoznam, še bolj odkrijem.
Kakšen človek sem.
Brala sem že o tem, da lahko spreminjamo svoje gene.
V letu 2020 sem prebrala veliko kupljenih knjig:
Postanite brezmejni
Neskončna modrost Akaških zapisov
Kaj pa, če je kriv vitamin B12
Odkrivanje preteklih življenj
Umetnost postenja uma
Bila sem tudi naročena na revijo Karma, ampak je potem revija prenehala z delovanjem. Res škoda, ker sem revijo odkrila ravno v zadnjem letu in pol delovanja.
Prebrala sem tudi knjige Zemlja, voda, seme in Brodolomci na splavu Meduze ter Če boste molčali, bodo kamni govorili.
Prebrala sem Požgane možgane in Oprane možgane.
Dobra knjiga mi je bila tudi Ekološka inteligenca.
Vse zgornje knjige sem oddala naprej, razen zadnje.
Sedaj berem knjigo Obljuba s Plejad (izposojeno), izposodila pa sem si knjigo Božanska matrika, ki jo moram še prebrati.
Morda ta vikend.
Zdi se mi, da že celo življenje sprejemam napačne odločitve. V tej knjigi, ki jo sedaj berem, pa piše, da ni dobro in slabo, ampak da so vse samo izkušnje.
Petek 13. je bil zame dober dan, ker sem si ga tako zastavila. Dan se je odvil spontano. Najprej sem poslala eno prošnjo za delo, o katerem sem razmišljala že več mesecev. Potem sem v kratkem že dobila vabilo na razgovor. Šla sem v službo, kjer ni bilo nič posebnega (ni bilo ‘noro’, kot prejšnje dni). In tudi večer je bil miren, a vesel.
Nov teden, novi izzivi. Želim si samo več prostega časa in manj dela, da bi lahko raziskala, kaj me zanima, kaj mi je všeč in se končno začela z nečim ukvarjati. Ker, če bi me vprašali, s čim se ukvarjam, bi lahko rekla, z zapravljanjem.
Denar mi v življenju ne pomeni veliko; pomeni mi to, kaj si lahko s tem denarjem kupiš. In tudi v praksi sem spoznala, kaj pomeni čas je denar.
Tisti, ki nimajo časa, imajo denar in si s tem kupijo čas. Jaz sem v življenju že ogromno prečakala. Sedaj pa se mi ne ljubi več čakati. In res: jaz ne čakam nikogar. Nikogar, da mi bo kaj dal, kaj naredil. Odvisna sem sama od sebe in tako odgovarjam samo sebi in svojemu telesu, svoji psihi.
Želim si samo mirno življenje. Mar si ne želimo tega vsi?

  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 14.08.2021

Prejšnja objava


Kategorije

Tagi