7.4.2021

7.04.2021

Od otroštva sem si želela živeti v Ljubljani. Ljubljana je pač zame Kraljica. Kolegice študentke me niso razumele, ko sem še v študentskih časih za vikende ostajala v Ljubljani, vse so komaj čakale, da grejo za vikend domov.
Danes nimam kolegic. Takrat prijateljic nisem imela. Prijateljice sem izgubila v osnovni šoli. Oče mi je rekel, da sem jim “pi**** dim”. Takrat mu nisem verjela. Pravo prijateljstvo je težko imeti in še težje vzdrževati.
V srednji šoli se nisem mogla z nikomer povezati. In vse so že imele svoje prijateljice od prej. Sem pač introvertirana oseba. Ampak sem vedno za zabavo.
Danes nimam prijateljic in tudi po forumih berem, da jih ženske nimajo. Da imajo moža, otroke in to jim največ pomeni.
Jaz sem verjela, da sem nekaj dosegla v živlljenju. Da imam partnerja, ki mi je tudi prijatelj. Ki mi pomaga vedno.
Vedno mi je pomagal. Da bi mu pa lahko čisto vse zaupala, to pa nisem mogla. Nekaterih stvari o meni nihče ne ve. Nekatere stvari o meni ljudje vejo, takih ljudi se pa izogibam. Oziroma se jih ne rabim načrtno izogibat, saj živim stran od njih.
Še vedno čakam. Čakam, kdaj bom pozabila. Ne, da sem nesrečna, ker ne morem še pozabiti.
Pred skoraj 2 letoma mi je umrla ljuba oseba. Lahko bi rekla najljubša. Na začetku je bilo zelo, zelo hudo. Danes pa ne morem verjet, da je minilo že skoraj 2 leti. In zdaj mi je lažje kot na začetku. Po tem sklepam, da mi bo uspelo tudi večletno zvezo čez čas preboleti.
Končno živim tako, kot jaz hočem. Brez, da mi kdo pridiga. Brez, da mi kdo svetuje, daj si leče namesto očal, shujšaj, in boš uffff … dobila kateregakoli.
Nočem nikogar. In ne vem, zakaj bi se morala urejat za druge. Uredim se tako, kot mi paše. Ne ličim se, ker se mi ne ljubi. Vedno je tako, da si kupim makeup, potem pa ga na uporabljam, ker se mi ne ljubi.
Nočem nikogar, nočem otrok, tako, kot sem povedala pri 15. letih. Edina oseba, s katero sem želela otroke, je ni več. Ne bom delala izpita za avto, ker ga sedaj zares sploh ne potrebujem. Če je nuja, vzamem taksi. Tega se privajam zadnje čase. Ampak samo občasno.
Rekel bi, da sem zbežala pred problemi. Jaz pa vem, da ne bi več šlo naprej, da se nič ne bi spremenilo, da ne bi mogla popravit tistega, kar sva imela.
“I’m broke”. Ampak s selitvijo iz enega stanovanja v drugo bom prišparala. Komaj sem se dobro preselila in se sedaj učinek še ne vidi.
Povem vam, seliti se po cca 2 mesecih in pol je bilo zelo naporno zame. In sem si rekla, da se ne selim več (iz “Ljubljane v Ljubljano” sem šla). In res se nočem več seliti. Karkoli bo.
Na dopust ne grem, čeprav obožujem morje in lani sploh nisem bila na morju, pa tudi predlani ne. Očitno se me drži taka sreča, da ga vidim samo na par let. Ne bi se pa preselila na morje, kjer nonstop piha. Lepo mi je iti tja (boljše, ko ne piha), vonjati tisti morski zrak, poslušat čričke … Obožujem mivko, morje in vročino. V naslednjem življenju bom ležala na ležalniku na peščeni plaži in pod senčnikom srkala koktajl.
Tudi zdaj mi ni težko, na Hrvaško ne grem. Nazadnje sem bila v otroštvu s starši in je niti ne pogrešam, ker je tega že kar nekaj let nazaj. Ne bom se ukvarjala z ukrepi, ki so vsak dan drugačni. Nimam več časa za to.
Novoletnih zaobljub, ki sem jih prvič v življenju napisala, se pa recimo da kar držim. Baje se jih ne sme povedat, ampak me tu gor itak ne poznate.
Ena je, da se v 2021 ne bom zaljubila in to mi kar uspeva. Druga je, da bivšega ne bom kontaktirala in tudi to mi uspeva. Tretja je, da bom shujšala. To mi ne gre ravno od rok, ampak ko bo poletje bom itak manj jedla, kakšne riževe solate, pa to. (Riževa solata je na mojem seznamu za priravo/kuhanje, poleg hrenovk v testu, pa še nekaj sem želela pripraviti, česar se sedaj ne spomnim. Sicer ne maram kuhati, slaba sem v kuhanju, pa potem vsem rečem, da ne kuham.) Četrta je, da bom uživala. In to se mi dogaja. Prej v zvezi sem mami lagala, da sem srečna. No ja, saj na začetku sem bila. Ampak jaz sem ji vselej do konca govorila, da sem srečna (mama ima navado, da sprašuje to vprašanje in se sigurno počuti najbolj srečna, če je njen otrok srečen). Zdaj se lažem samo še o tem, da imam denar. Ampak brez denarja sem bila že davno prej, pa vseeno nisem nikomur težila s tem. Ena od novoletnih zaobljub je, da se bom znebila limita na kartici oz. minusa.
Dohodnine letos ne bo oz. jo bom morala par centov vrniti, tako pravi informativni izračun. Z regresom si bom delno pokrila minus. Morala bi še vsak mesec prišparati na plači, da bi prišla letos na 0. Ampak sem taka zapravljivka, da ji ni para. Ko zagledam oz. dobim denar, sem kar bolna, če ga ne zapravim.
Ampak vrnila sem že veliko denarja v življenju oz. štipendijo, ker nisem magistrirala, samo diplomirala. Pa tudi izposojen denar sem vrnila. Ni vrag, da ne bi prišla letos na 0. Vsaj potrudila se bom.
Ena zaobljuba je bila, da bom prišparala. To bo pa že malce težje. Zapisala sem tudi znesek, ki ga želim prišparati. Bomo videli, kaj se bo zgodilo do 31.12.2021.
P.s.: 3.4.2021 je bil moj najljubši dan/večer/noč, odkar živim.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: nekategorizirano. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi