5.10.2021 – (Ne)poslušnost

5.10.2021

Moram reči, da sem danes kar nekaj več časa presedela pred TV ekranom, kar se tiče dnevnih TV novic. Seveda sem na glas komentirala, potem pri tretjih dnevnih TV novicah sem se kmalu po začetku umaknila (kaj lahko še povejo, kar v prejšnjih dveh že nisem slišala in videla?).
Mar ne bi bilo boljše, če bi vse dnevne novice komentirale dogajanje z gosti, z različnimi mnenji? Na primer: pokažemo eno današnjo novico – ne rabi govoriti novinar; novinar s svojo ekipo na terenu samo snema in intervjuva. Se pravi: novinar na terenu in novinar v studiu morata prikazati različna mnenja ljudi. In to mislim ljudi na splošno. Novinar na terenu naj ne izbira, koga bo intervjuval glede na ime ali funkcijo, naj predstavi enega iz ene strani in enega iz druge strani. Potem pa novinar v studiu o videnem in slišanem izprašuje vsaj dve osebi, ki sta na nasprotnih polih, ampak ki bosta podrobneje komentirali izjave oseb iz terena. A veste, kaj mislim? Novinar na terenu mora bolj podrobno izprašati enega, ki je za nekaj in enega ki je proti nečemu. Oziroma prvega mora vprašati, za kaj je in drugega mora vprašati, proti čemu je. Nato ti dve osebi odgovorita na vprašanje, ampak ne v enem stavku, lepo prosim. Novinar mora posnet pet ali deset konstruktivnih stavkov. Potem pa se preselimo v studio, kjer druga izbrana dva komentirata prvo in drugo osebo. Ampak ne na hitro. Na hitro ne bomo prišli do skupne točke.
Vse, kar se zgodi na hitro, lahko povzroči dezinformacije.
A veste, ko je nastal šum, ko nisem povedala, da sem bibliotekarka in obvladam iskanje gradiva v knjižnici z zaprtimi očmi? Jaz sem bila jezna. A mislite, da ljudje, ki se jih napačno interpretira zaradi šuma, niso jezni? Potrebno je pogovarjanje z ljudmi. Zakaj nihče ne posluša? Tu se ne gre za isto poslušanje, kot v osnovni šoli za klopjo, kjer si moral pravilno odgovoriti, sicer si dobil slabo oceno. Tu se gre za poslušanje, kjer je lahko vsak odgovor pravilen, kar se učimo na fakulteti. Če me je pa kaj naučila Filozofska fakulteta, je to, da ni samo en odgovor na vprašanje pravilen. Ni samo eno mnenje pravilno. V realnem svetu ni tako. Vsi lahko razmišljamo, zakaj se ne potrudimo, zakaj si ne vzamemo časa za to?
V knjigi Obnašaj se! avtor omeni, ko bi takrat vedeli, kar vemo o tem in tem sedaj. Pomislite, kaj bo čez 50 let.
2071. leta bomo lahko rekli, ko bi le v 2021 vedeli, kar vemo o tem in tem sedaj.
Zakaj niso začeli tako: Stroka meni … Politika meni … Naredili bomo tako in tako … Se pravi, mnenja so različna, ampak skupaj bomo naredili tako, da bo za vse prav. Lahko je za vse prav, samo način je treba najti.
Ker svobodni smo že ves čas. Lahko si prebolel, cepljeni ali se testiraš. V vsakem primeru si svoboden. Razlika je v tem, da če si prebolel, je tvoje neizpodbitno dejstvo, da obstaja. Če si cepljen, si se cepil, ker zaupaš znanosti (čeprav sedaj berem Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje Petra C. Gøtzscheja in ne vem več, kaj naj si mislim – tu bi rabila eno konstruktivno debato s kom – spet isti princip. Berem eno knjigo, en pogled, ali je pravilen, ali bom šla raziskovat dalje? Verjetno ne, ker imam še 10 drugih knjig iz knjižnice za prebrat. Ampak hočem povedati, na kakšen način razmišljam.). Če se testiraš, znanosti ne zaupaš, ampak se testiraš, da lahko greš v trgovski center. Če greš v samostojno živilsko trgovino, ne rabiš testa (danes sem bila prvič v Rifuzlu in sem pomislila, zakaj niso preverili PCT; najprej sem pomislila, ker so tako srčni, sedaj sem se spomnila, da očitno še vedno ne rabiš PCT za živilske trgovine, ki niso v trgovskih centrih).
In verjetno za P, C in T nisem navedla vseh razlogov, zakaj je nekdo P, C ali T. Tako gre. Ne obstaja samo en odgovor za P, C ali T. Samo zdaj se ne spomnim več kot enega.
Niti enkrat se nisem počutila nesvobodno. Ali svobodo mešajo z revščino? Nekdo, ki je reven, se je odločil, da se ne bo testiral vsak teden za to, da uporablja javni prevoz, ker mu bo zmanjkalo za najemnino, hrano, položnice. Ne bo se cepil, ker se noče cepiti. Je svoboden in se lahko odloči, da se ne bo cepil in se ne bo testiral. Ampak kako bo preživel? Ne more v službo z javnim prevozom, ker nima denarja za testiranje, cepil se ne bo.
In potem pridemo do tega, da ga sosed vsak dan pelje s svojim avtom v službo in nazaj. A je sosed cepljen? Testiran? Prebolel? Se ne more cepiti zaradi te in te bolezni? A je to tu sploh pomembno? Dva človeka, ki bi sicer bila drug proti drugemu, sta sedaj drug z drugim. Ni več naši in Drugi, ampak samo Naši.
Korona nas je združila? Resnično dvomim v to.
Morala bom še naštudirati, kaj je podatek in kaj informacija, ker sem o tem že malo pozabila. Verjetno narobe uporabljam ti besedi. Mogoče so to, kar v pol ure povejo na televiziji, samo podatki. Informacij pa je bolj malo. Saj ste videli v prejšnjih objavah, da pišem, kakšne so nekatere novice: čop, čop, čop, oglasi. In ja, to je v istem predavanju, kot šum. Očitno v prvem letniku nisem dovolj poslušala ali pa sem se kampanjsko učila. Sem se pa naučila bistvo, ki pa sem ga že povedala zgoraj. Na vprašanje vedno obstaja več odgovorov. Kontekst, kontekst, kontekst. Pa še marsikaj drugega kot kontekst.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: nekategorizirano. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi