5.10.2021 – Končno … Rifuzl!

5.10.2021

Končno sem po 2 ali še več letih, odkar sama sebi govorim, da moram iti v Rifuzl (eno veliko željo sem si danes uresničila!), šla v Rifuzl! Jeee. :)
Seveda s trolo, da ne bo pomote.
Nimam avta zaradi osebnih razlogov. So pa še tudi drugi razlogi, zakaj nimam avta:
- ker se mi zdi absurdno, da se vsak dan po ena oseba vozi v avtu
- ker onesnažuje okolje
- ker z nakupi avtomobilov bogatijo korporacije in ker je nov avto že pol manj vreden, ko ga kupiš
- ker avtomobili delajo preveliko gnečo v mestu
- ker si želim samovozeči avtomobil (ne, nisem “za časom”, tehnologija me je vedno zanimala; pa saj veste, da mene kot bibliotekarko vse zanima)
Zadnje dni ravno razmišljam, ali nisem že ves čas po malo minimalistka, ker nikoli nisem imela ogromno stvari in včeraj sem se prav spomnila na eno osebo, ki mi je rekla, da me zadovoljijo že tako majhne stvari (kot je na primer neka čokoladica), da ne rabim veliko.
Odkar sem se dvakrat selila, sem v bistvu svoje stvari še zmanjšala, ampak to je bila posledica selitve, ne iz razlogov minimalizma. Pred časom sem res preveč zapravljala in si nakopičila preveč stvari. Tudi nisem morala delovati v takšnem okolju, ker sem vedno nekaj iskala in se potem živcirala zato, ker mi je to pobiralo dragoceni čas (ja, čas).
Mesa nikoli v življenju nisem marala pretirano. Če pomislim na primer na kakšen kos mesa, ki je zelo masten, mi obrača želodec. Rebrc ne maram. Sem jih jedla, ko sem še živela s starši, ampak to je bilo tako, iz vljudnosti in spoštovanja do kuharice. :)
Ne maram žolce in podobnih stvari. Ne maram mastnih zrezkov.
Če jem meso, jem piščanca, piščančje perutke, pleskavice, čevapčiče, hrenovke (vem, da je to vse not zmleto, fuj, ja), paštete (še slabše kot prejšnje). Svinjsko meso mi je dobro samo po dunajsko. V življenju sem jedla tudi že konjsko meso, je zelo dobro, če nima masti gor. Ampak konjskega mesa ne bom jedla nikoli več. Jedla sem tudi goveje zrezke v naravni omaki, so dobri, ampak nimam luštov, da bi jih jedla. Nikoli v življenju mi ni bilo toliko do mesa, kot mi je do sladkarij oz. čokolade.
Ribe jem zelo redko, ker ne maram obirati kosti. Vem, da so zdrave in da bi jih mogli jesti vsaj enkrat na teden, ampak jaz jih ne jem enkrat na teden. Lahko bi rekla parkrat na leto, v zadnjem času pa še to ne. Od morskih sadežev imam rada samo kalamare (pa če je kakšna hobotnica vmes – teh sprva tudi nisem marala). Ampak tudi te jem parkrat na leto, včasih sem jih jedla samo enkrat na leto za Silvestrovo.
O mleku in mlečnih izdelkih sem pisala že zadnjič. S tem se bom morala še veliko ukvarjati. Z mesom in ribami pa pač ne. Nikoli jih nisem pogosto jedla in jih tudi z lahkoto odstranjujem iz jedilnika. Ko se v trgovini sprehodim po mesnici, me zagrabi, da bi kupila perutničke, ampak če so v akciji; potem pa pomislim, kako ogabno mi je ratalo vse to meso na kupu. Pa še pakirano je v plastiko.
Danes sem opazila, da lahko v trgovski verigi kupiš riž na rinfuzo. Sicer ne vem, kako pride do trgovine (ali v plastiki, koliko odpadkov nastane pri transportu). Pri Rifuzlu je pri vsakem izdelku (na spletni strani) napisano, ali nastane kaj odpadkov pri dobavi izdelka, v trgovski verigi pač ne.
Pa še ravno sem poslušala en video na youtubeu, kjer je bilo povedano, da je boljše kupovati pri eni trgovini kot pa pri verigi trgovin. Torej, tudi če ima trgovska veriga riž (za riževo mleko ali za obrok) na rinfuzo, kupiš riž na rinfuzo v samostojni trgovini. In uganite, kaj? Rifuzl ima tudi riž na rinfuzo! :) )
S seboj sem vzela prazno škatlo od jajc, ker sem se namenila kupiti jajca, pa nekaj mlečnih izdelkov.
Jajca so tudi zanimiva tema, zadnjič sem na youtubeu gledala en video, kjer so trdili, da jajca dajejo jesti bakterijam v laboratoriju in da naj ne jemo jajc, ker potem vežejo bakterije nase v našem telesu. Nisem preverjala, ali je ta video relevanten ali ne, ker nimam časa sedaj za to. Sem pa gledala en slovenski video o kokoših na youtubeu, ja, in najverjetneje bom najprej vegetarijanka in potem, če se bom odločila, še veganka. Ampak za jajca se ne morem tako hitro odločit, kot se ne morem za mleko in mlečne izdelke.
Kmetijo Kukenberger poznam že od prej in tudi že od prej vem, da sprejemajo povratno embalažo.
V Rifuzlu sem za prvi obisk kupila 6 jajc, vegansko ragu omako, jogurt z vanilijo in en mlečni namaz z drobnjakom.
Zadnje troje je v stekleni vračljivi embalaži in se že veselim naslednjega obiska, ko jim bom to embalažo vrnila.
Vegansko ragu omako sem že poskusila, z njo sem naredila testenine (sicer ne domače, ampak do tega enkrat še pridemo – imam tudi strojček za špagete ipd.). Ne morem verjeti, da je lahko omaka brez mletega mesa tako dobra oziroma istega okusa kot, če bi imela dejansko mleto meso notri. Ne vem, kaj daje ragu omaki njen značilen okus, ampak čisto istega okusa je bila, kot če bi bilo mleto meso notri.
Pri pomivanju tega kozarčka z vegansko ragu omako sem se spomnila na otroštvo in nono, ko smo hodili s “kanglico” h sosedom po mleko. Se pravi večkratno uporabna embalaža. Pa kaj ni to isto? Končno delam nekaj zase in še obudila sem spomin na mojo nedavno pokojno nono. (Ne vem, koliko je za vas nedavno, še sama ne znam ocenit, na tem mestu ne bom povedala, koliko časa je dejansko minilo.)

Pred Rifuzlom sem šla v trgovski center, kjer sem kupila “šprico”, za katero sem se namenila, da bom z njo dozirala olje za kuhanje/cvrtje/pečenje. Je plastična (žal, ampak sem že nekaj časa razmišljala, kaj kupiti za olje, pa nisem našla alternative), stala je malo manj kot 2 €. (Bila je na oddelku za kuho, čeprav je imela gor papirček z navodili za čistilo z limono.) Ne deluje dobro, ker gre olje navzdol namesto, da bi šlo naravnost. Verjetno je namenjena ne tako gostim stvarem, kot je olje. Ampak bom nekaj časa vztrajala pri tem, dokler me ne bo zares razjezilo in dokler ne bom našla alternative. Sicer imam ekstra deviško oljčno olje v spreju, ampak to je potem embalaža na potisni plin (tega pa nočemo, ane).
V trgovskem centru sem malo gledala, kaj imajo (tako sem prišla do riža na rinfuzo), ustavila sem se pri bio izdelkih in skoraj kupila bio malinovo marmelado. Potem pa sem se spomnila, da kozarec ni vračljiv in je potem nisem kupila. Izgleda, da začenjam razmišljati kot zmanjškarji. Tudi o tem sem ravno zdaj slišala na enem youtube videu (ja, spet sem začela pogosteje gledati kanale, na katere sem prijavljena, in ki me zanimajo): da se moraš prisiliti, da razmišljaš na drugačen način, potem pa ti že pride v kri. Seveda sem za načelo refuse, reduce … In pri tej malinovi marmeladi sem se ustavila pri prvem. To pa tudi zato, ker sem pomislila, da imam še doma marmelado in Nutello (ja, žal, čokoladno je moja strast – bom tudi o tem razmislila, s čim se da zamenjati).
V bistvu sem začela tako: zavrni ali poišči alternativo. V Rifuzlu imajo tudi sadne in čokoladne namaze. In to bo moja alternativa marmeladi iz trgovske verige in Nutelli.

Kar se branja tiče … Prebrala sem knjigo Kako biti antikapitalist v 21. stoletju Erika Olina Wrighta. Če ne želite prebrati debele knjige Družba ničelnih mejnih stroškov Jeremyja Rifkina (sem jo enkrat prebrala, sedaj pa jo poskušam že tretjič drugič prebrat, a mi ne gre – beri prejšnje objave), potem lahko preberete to “skrajšano verzijo”. Sicer nista enaki (kako naj bo knjiga enaka knjigi, saj ni navaden jogurt), ampak se lahko iz obeh knjig potegne veliko vzporednic. Ni mi jih nihče priporočil; sama sem ju našla, sama sem se odločila, da ju preberem, nisem točno vedela, kaj me točno čaka v teh dveh knjigah, ampak sta potrdili moje razmišljanje in ga še dopolnili.
Sedaj pa se spet zakopljem v novo branje.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Na poti k minimalizmu. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi