11.10.2021

11.10.2021

Sploh nisem vedela, da je 10.10. svetovni dan duševnega zdravja. Ampak številke se vedno povežejo. Jaz sem magnet za številke, stalno se mi to dogaja, da vidim številke.

Prebrala sem knjigo Resnice in zmote o soncu. Knjiga, polna dobrih napotkov, kot so vse knjige Lončarjeve. Lahko bi rekla, da se z branjem njenih knjig zanimam za zdravo prehrano in zdravo življenje, a tega še ne uporabljam v praksi v celoti.

To zapisovanje … želela sem začeti malo s Kosovelom, v bistvu, kako je vse povezano ipd. In razmišljam o Rokopisni zbirki NUK. Tam smo bili enkrat na obisku v sklopu predavanj in me je res fasciniralo vse skupaj. Kako zanimivo. Da lahko vidiš razmišljanja, ugotovitve svojih prednikov. Govorim na splošno – Slovencev, tudi Kosovela sicer. Ampak zanimivo, hranijo tudi USB ključke, ipd. Pa v papirnati obliki, ne morete si predstavljati, kaj vse hranijo od neke osebe. To mi je res zanimivo. Takrat sem si takoj zaželela, da bi delala na tem oddelku v NUKu. Ampak kaj vse jaz bi pa ne bi.

(Včasih je izhajala revija Antena, to je imela moja sestrična. To so bili časi. Zelo poredko se spominjam tega, to so tako lepi spomini. Kako je sploh do vsega prišlo, do mojega zanimanja za branje, knjige, glasbo, tehnologijo (takrat so prišli ven Cdji), računalnike, … In poglejte, kje smo danes. Kako smo napredovali kot ljudje, kot živa bitja, in vse to se da pogledati v NUKu ali v knjižnicah, arhivih, v Rokopisni zbirki NUK se ta napredek človeka vidi … Noro, res.)

Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) se konča ravno 10.10, ko je mednarodni dan duševnega zdravja! Ali je to naključje ali namenoma? Ali se da matematično oz. znanstveno ugotoviti kaj o naključjih? To bi morala še raziskati.

Ugotavljam, da je tale blog zelo pomešan. Če želim preveriti, ali sem vam povedala o neki prebrani knjigi; če ne drugega vsaj avtorja in naslov, vtipkam avtorja v iskalnik in na hitro vidim, ali sem objavila ali ne. Danes sem vtipkala Dispenzo in ugotovila, da sem vam podala, da sem prebrala knjigo Odvadite se biti to, kar ste. Ja, to je bila moja prva knjiga od Dispenze, ki sem jo prebrala. Potem sem si kupila in prebrala še Placebo ste vi in Postanite brezmejni. Vseh treh knjig nimam več, dandanes berem knjige iz knjižnice.

Danes sem dokončala branje knjige Timothyja Snyderja Naša bolehnost: lekcije o svobodi in solidarnosti.

Potem sem se lotila in prebrala knjigo Kelly Noonan Gores Zdravi

Obe knjigi lahko opišem iz enega stavka iz knjige Zdravi na strani 181: „Prosite v srcu in knjige vam bodo padale pred noge.“

Ravno tako se počutim. Moje ponovno redno branje knjig se je začelo v septembru, ko mi je kolegica podajala knjige, za katere je želela, da jih preberem in ji potem povem, če so mi bile všeč. To so bile knjige Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu (Meik Wiking), strip Odraslost je mit (Sarah Andersen) in Nerazumno vedenje (Richard Thaler).
Ko sem prebrala Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu, sem se lahko poistovetila z mnogimi načeli in idejami v knjigi, veselilo me je, da še nekdo razmišlja podobno kot jaz. Pred tem nisem čutila, da obstajajo ljudje, ki razmišljajo podobno kot jaz in sem zaradi tega bila slabe volje (ali depresirala, po dr. Glasserju). Ko sem prebrala to knjigo, sem vedela, da jo želim priporočiti tudi ostalim.
Potem sem prebrala Nerazumno vedenje Richarda Thalerja in me je knjiga res potegnila vase, tako, da sem v njej našla inspiracijo za branje še drugih knjig založbe Umco.
Nato sem prebrala strip Odraslost je mit in se nasmejala ob vsaki strani, ker sem se spet lahko poistovetila z vsebino.
In potem se je začelo. Branje ene knjige me je vodilo v raziskovanje, kaj še lahko preberem. In to se še kar nadaljuje.
Izgleda, da je ta moj ponovni začetek rednega branja sovpadal z nacionalnim mesecem skupnega branja, ki se je začel 8. septembra. 13. septembra sem imela namreč prebrane že vse tri zgornje knjige.
NMSBja je torej konec. Mene pa še vedno žene ta vedoželjnost. Stalno si zapisujem naslove, brskam po COBISSu, … Za vse, kar bom prebrala, vam bom povedala.
Zdaj, ko smo razčistili, da sem prebrala tri knjige od Joeja Dispenze (že v letu 2019 ali 2020), upam, da bom lahko dosledno objavljala, kaj sem prebrala. V en zvezek sem začela beležiti seznam prebranih knjig (odkar sem prebrala knjigo Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu).
V tem zvezku sem tudi zabeležila knjige, ki sem jih prebrala že v 2019 in 2020. Pomagala sem si s svojim blogom. Potem sem se vmes spomnila še na nekatere knjige, ki sem jih pozabila dodati na ta seznam 2019-2020 v zvezku (na primer knjiga Olivierja Van Beemena Heineken v Afriki (Umco, 2020).
Knjige založbe Umco me nikoli niso tako zanimale, kot zdaj, ko sem že zaključila študij bibliotekarstva. Ne vem, ali sem bila takrat tako okupirana s študijem, da nisem imela časa brati knjig. Danes vem, da je bil nasvet direktorja založbe, naj beremo njihove knjige, zelo pameten.
Zadnjič sem bila prvič v eni izmed ljubljanskih knjižnic (Črnuče) – da, nisem še obiskala vseh (ampak je to moj cilj, da nekoč obiščem čisto vse); in bibliotekarki rekla, da so mi všeč knjige založbe UMco. Pa mi je rekla nekaj v smislu, da ko človek nekaj najde za brat, potem je to to. A razumete? Saj veste, kaj je mislila s tem. Ob tem stavku sem čutila neko povezanost. Kot da gre moja mama v knjižnico in vpraša, ali imajo še kakšne podobne knjige, kot je tista, ki jo ima v roki, bibliotekarka pa točno ve, kakšne knjige mora priporočiti v branje.
Založba UMco je neka nit, iz katere izhajam, ko iščem knjige za branje. Tako sem našla za prebrati knjige Predvidljivo nerazumni, Razmišljanje hitro in počasno, Naša bolehnost, Razpon, Človeško telo.
Potem pa so tu še druge niti, iz katerih izhajam. Na primer UDK.
Rada imam knjige iz področja 159.9 (Psihologija na splošno).
Potem je ena nit, kjer črpam navdih za branje iz vsakdana. Na primer: nekje na spletu (na Facebooku, …) objavijo nagradno igro in je nagrada knjiga. Potem jaz pogledam, koliko stane ta knjiga za nakup in ali je v COBISSu. Nato si jo grem izposodit, da si jo malo pogledam. Tako je v primeru knjige Skrivni jezik našega telesa. Knjigo imam doma, malo sem jo prelistala, ampak še ne predelala.
Ena nit je moje zanimanje za okolje, zmanjškarstvo. Tako sem našla dve novi knjigi – Svetla prihodnost (ko sem iskala 2. del knjige Obnašaj se, sem na polici zagledala to knjigo in sem takoj vedela, da si jo moram izposoditi) in knjigo Recite ne plastiki.
Seveda me zanima ekonomija (UDK 33 in nadalje). Na začetku, ko sem odprla ta blog, sem na njem objavljala kazala knjig, ki so bila pretežno iz področja ekonomije. Potem sem čutila, da je to prepovedano z avtorskimi pravicami, saj je kazalo del knjige. Če še tako želim pokazati, da se lahko o vsebini knjige delno prepričamo iz naslanjača, brez da bi obiskali knjižnico I(uporabno za študente). Tu spada tudi knjiga (UDK 330) Morala trga (ki sem jo sicer zagledala v knjižnici pri kolegici), pri kateri sem ostala na strani 114, potem pa začela brati druge izposojene knjige. To moram res dokončati, ko preberem Razpon, ki sem ga začela brati danes.
V to skupino spada tudi knjiga Družba ničelnih mejnih stroškov (opustila branje na strani 56, ker – 1. kako prebrati eno dobro knjigo dvakrat – moj večni problem; 2. bolj so mi postale zanimive izposojene knjige, ki jih še nisem začela brati).
Potem pa so tu še moje oči. Ko grem med policami, točno vem, da bom knjigo, katero sem doma poiskala na COBISSu, našla v trenutku. Pri meni ni vprašanja, ali sem iskala pravilno ali narobe; pri meni je vprašanje, ali je knjiga na polici ali v skladišču ali je založena na drugi polici (tega zadnjega sama nikoli ne preverjam, ker to bi vzelo preveč časa; pa še pametneje je drugi korak iskanje v skladišču in šele nato tam, kjer bi lahko bila knjiga založena na polici). S tem, ko iščem izbrane knjige, mi padejo v oči še nekatere druge zanimive tematike in potem knjige kar potegnem s police in si jih vsa vesela izposodim. To so v zadnjem času npr. knjigi iz UDK 25 Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju in iz UDK 133 Razlaga sanj in govorica številk.
Ena nit je avtor, torej Sanja Lončar oziroma njihova spletna stran. Zadnjič sem pogledala na njihovo spletno stran, če imajo kakšno novo knjigo. Potem si jo poiščem v COBISSu in si jo grem izposodit v knjižnico.
Ena nit so revije. V bistvu sem iz ene revije, ki sem jo prebirala v knjižnici, izvedela za knjigo Recite ne odpadkom in Uvod v sugestijo. Ker pa knjige Recite ne odpadkom nisem našla takoj, sem se odločila, da ne bom povpraševala knjižničarke, ampak sem si izposodila knjigo iz iste zbirke z naslovom Recite ne plastiki, ki je bila približno tam, kjer bi morala biti knjiga Recite ne odpadkom. Uvod v sugestijo pa sem takoj našla – če veš signaturo, veš vse.

Ena nit so izložbe knjigarn, tako sem si izposodila knjigo „Knjiga za katero si želite, da bi jo prebrali vaši starši“, ki je sploh ne morem prebrati. To knjigo sem pa že dvakrat začela brati od začetka in potem nekje obstanem. Še vedno jo imam doma, ampak mislim, da nisem še „zrela“, da preberem to knjigo do konca. Razumem koncept knjige, ampak ne razumem, kaj me trga stran od nje, da je ne morem prebirati. Verjetno jo bom neprebrano vrnila v knjižnico in si jo mogoče izposodila kdaj drugič ali pa sploh ne.
Skozi izložbe knjigarn sem tudi izvedela za knjigi dr. Glasserja Teorija izbire in Teorija nadzora, čeprav sem si potem v knjižnici izposodila obe knjigi v starejši izdaji, ker so bile nove vse izposojene. Mislim, da je vsebina enaka, nisem pa točno preverjala CIPa novih knjig, ali v njem piše posodobljena izdaja.

Tako. Povedala sem vam nekaj o tem, na kakšen način iščem knjige oziroma na kakšen način mi padajo knjige v naročje. Ko bom pa katero prebrala, vam seveda sporočim. Prave knjige se kar lepijo name kot magnet.

Kaj je z mano in s temi številkami, še raziskujem. Po spletu zasledim, da tudi drugi videvajo številke ipd., tako, da to ne more biti neka redkost. Verjetno pa je malo ljudi takih, ki v bistvu dajo kaj na to.

Enkrat moram iti čez svoje youtube naročnine in še malo povedati o tem, kaj me tam zanima. Sistematičnost imam rada, čeprav velikokrat živim v neredu, ampak ko dobim motivacijo, moram pa vedno predalčkati. Sedaj, ko redno berem, imam tudi več beležk, zvezkov, v katere si zapisujem razne misli, ideje, citate iz knjig. Na začetku, septembra, nisem bila tako sistematična pri tem in potem nisem mogla opisati na blogu določene stvari. To me je izučilo, da si kakšne meni pomembne misli iz knjige takoj nekam izpišem.

Včasih ne vem, v kateri zvezek ali beležko napisati neko misel iz knjige, podatek o naslovu knjige. Tako, da bom morala še veliko delati na organiziranosti.
Ko se odločim, da bom nekaj pekla, si recept prepišem iz Kulinarike (tudi moje googlanje je specifično; napišem ključne besede in potem site:kulinarika.net, zato, da google išče samo po tej spletni strani; uporabljam pa tudi site:gurman.eu), potem pa prilagodim enote na eno ali dve osebi in si to zapišem. Stvari preizkusim, saj se moram tudi navaditi pečice, ki je v stanovanju, ker pravijo, da je vsaka pečica drugačna in se moraš navaditi peči v njej. Tako se tudi čas pečenja spreminja.

Razmišljala sem tudi, da bi na blogu objavila eno podstran, kjer bi navedla vse prebrane knjige, s katerimi rastem kot oseba. Počasi spreminjam svoj način življenja na stare tirnice, saj se v zadnjih 10 mesecih v resnici nisem z ničemer, kar me zanima, ukvarjala. Zelo mi je zanimivo, da lahko svoje izkušnje in znanje iz preteklosti nadgrajujem in s tem postajam boljša oseba. Imam toliko idej, ki še niso v fizični obliki, ampak upam, da bom nekoč imela motivacijo, da še kaj od tega fizično uresničim.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: nekategorizirano. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi