19.11.2021 – Teden SIK

19.11.2021

Teden slovenskih splošnih knjižnic se izteka. (15.11.2021 – 20.11.2021)

Če ne bi spremenila svojega ritma življenja, sploh ne bi vedela, da je teden slovenskih splošnih knjižnic prav ta teden. In kaj sem ugotovila?

Ko sem bila še študentka na fakulteti, je bilo članov splošnih knjižnic tako, čez palec, 500.000. Se pravi, lahko bi rekli 25 % prebivalcev je bilo tudi članov knjižnice. Da ne bo pomote, s tem nič ne izvemo o tem, ali so res brali in/ali prebrali knjige, ki so si jih izposojali. Mimogrede, tudi podatki o izposoji nam ne povedo tega.

Ugotovila sem, da smo vedno na slabšem. Leta 2014 je bilo v splošnih knjižnicah 494.439 članov, leta 2016 473.055 članov, leta 2020 pa 426.608 članov (BibSiSt, 19.11.2021). Vem, da se je dogajala korona. Ampak da se v 2 letih število članov zmanjša za 20.000 (od 2014 do 2016), zame ni dober znak. Še posebej, če s to številko ocenjujem, da zato odrasli zelo šepamo pri pismenostih (tudi jaz).

Splošna knjižnica ni nek zastarel prostor in če znaš iskat in uporabljat gradivo, je resnično zabavno, še za najbolj zahtevne uporabnike, ki želijo nekaj več. Ne pozabimo, da gradivo niso samo knjige. Običajno si ljudje v Sloveniji pod knjižnico predstavljajo ravno to – knjige. Vsaj tako menim.

Seveda obožujem knjige, ampak obstaja še mnogo več. Neknjižno gradivo; avdiovizualno gradivo, baze podatkov, članki, … tudi to je zame razburljivo.

Nosilci in formati knjižnih in neknjižnih vsebin niso samo vezan potiskan papir.

Saj veste, kako gre: podatek, informacija, znanje. Lahko jih najdemo kjerkoli; ni nujno, da je to v tiskani knjigi.

Recimo področje 004, ki se tako hitro razvija, da je, ko nastane kakšna nova knjiga iz tega področja, že zastarela; je področje, ki ie zelo zanimivo (vsaj meni) in lahko ažurne podatke in informacije najdemo le na spletu.

Zgodovina 93/94 pa se ne spreminja tako hitro kot področje računalništva. Kaj pa, ko ta dva trčita skupaj?

Dandanes lahko na primer s sodobno računalniško strojno in programsko opremo „izrišemo“ in raziskujemo piramide v 3D tehniki. To sem izvedela iz TV kanala History.

Lahko raziskujemo, kako se izdela in uporablja takšen program (004) lahko pa raziskujemo zgodovino piramid (93/94).

Meni ni bila knjižnica nikoli v življenju dolgočasna. Vedno znova lahko najdeš nekaj razburljivega. Lahko bi bili srečni, da imamo pravico do uporabe splošnih knjižnic, namesto, da se ubadamo s tem, kakšne podatke oz. informacije nam prikrivajo entitete, ki jih razkrivajo žvižgači. Seveda je tudi to pomembno, ampak ali znamo kritično razmišljati, gledati na eno stvar iz več zornih kotov, ovrednotiti informacije, uporabiti informacije ipd.?

Tu pridemo do pismenosti.

Za to, da je človek nepismen na nekem področju, obstaja več razlogov. Ne razumem pa, zakaj nima želje, da bi si prilagodil oziroma spremenil življenje tako, da bi se učil pismenosti; da bi se bolje izobrazil.

Nikoli ni prepozno, tudi pri 50. letih ne.

A veste, ko pravijo: še malo, pa grem v penzijo in bom užival. Kaj pa, če ta dan nikoli ne pride? Vsi tolažijo: o, bo, bo. Kaj pa, če ne?

Bomo vrgli stran tako dragoceni čas in nam bo potem žal, da ga nismo bolje izkoristili?

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: nekategorizirano. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi