21.11.2021

21.11.2021

Čas je denar. Kaj pa zdravje?

Če imaš čas iskati ključe ali denarnico po stanovanju, ni problema. Če je ¼ od 100 € preveč denarja za Chipolo, potem v redu. Menim pa, da iskanje ključev ali denarnice po stanovanju, ko se mudi, ljudi spravlja ob živce. A je ¼ od 100 € preveč denarja za zdravje?

Kaj berem?

Prebrala sem Katie Mack: Konec vsega

Knjiga je brilijantna. Po tej knjigi sem dobila navdih, da preberem še kakšne knjige o astrofiziki oziroma astronomiji.

Prebrala sem Judith Orloff: Kaj morate vedeti, če ste empat

Ne vem, kje se je skrivala ta knjiga celo moje življenje. Zelo sem hvaležna, da je bila napisana in izdana.

Nazaj k stari temi

Zanimivo, kako lahko tehnologijo nadgrajujemo, brez, da bi škodili naravi ali ljudem. Govorim na splošno.

Na primer, avtomatiziramo postopke (s tem se ukvarja naravoslovje), da je ljudem lažje pri delu, ampak, če človek zaradi tega izgubi službo, ga moramo usmeriti drugam (s tem se ukvarja družboslovje).

Ustvarjamo strojno in programsko opremo (naravoslovje), da lahko človek vedno bolj raste (družboslovje).

Kam z blagajničarkami?

Definitivno si je vsaka prodajalka v osnovni šoli želela početi nekaj zanimivega v življenju. Verjetno ni komaj čakala, da bi skenirala izdelke na blagajni in opravljala težja fizična dela.

Nekatere najstnice so želele postati frizerke, medicinske sestre, slaščičarke. Verjetno tudi nobena slaščičarka ni sanjala, da bo delala v živilski proizvodnji ampak na primer, da bo imela svoj biznis s slaščicami.

Želja je bilo veliko in vsaka bi lahko po srednji šoli odprla s.p., če bi imela dovolj sredstev. Recimo, da imaš mesečni UTD 450 €, kar je približno znesek mesečnih prispevkov. Ampak, kako bi rešil, da ni treba več delati na blagajni, saj mesečno potrebuješ še za stroške materiala, potne stroške in za življenje?

Predstavljajte si delo blagajničark kot asistentk na daljavo.

Vsaka ima svojo pisarno, kjer vidi stranke. Stranka jo lahko pokliče na pomoč, ko gre nekaj narobe. In blagajničarka izziv reši na daljavo.

Problem je, ko stranka nadere blagajničarko oz. asistentko po telefonu. Kaj pa, če bi za asistentko imeli kar eno robotko? Tudi, če robotko nadereš, ne bo nič čutila, zato se vsak posameznik, ki se znaša nad asistentko robotko, znaša nad samim sabo.

Avtomatizirana naročila

Če ima vsak kos v skladišču RFID, ali še potrebujemo ljudi, ki naročajo živila? Oziroma, zalogo beležimo že brez RFID, RFID je samo sistem za končne kupce, da preko aplikacije vedo, kaj manjka v domačem hladilniku in shrambi (beri prejšnje objave).

Algoritem za naročanje bi morali naučiti še, kakšne so razlike v potrebah na določene dneve v tednu, na določene dneve v mesecu, na določena obdobja (npr. božič, novo leto, valentinovo, velika noč, …).

Naročevalci blaga bi se morali tako – hmmm …, naučiti algoritmov? In jih izpopolnjevati? Na primer, za vsako kategorijo svoj algoritem s posebnimi lastnostmi? Kako bi reševali roke uporabe?

Rok uporabe bi moral biti zapisan ali v sistemu, ampak preko česa? RFIDa? QR? Definitvno bi morali imeti ljudi, ki bi fizično nameščali nalepke z EAN kodo in ceno izdelkom pred rokom uporabe in izločali izdelke, ki jim je potekel rok uporabe. Ali pa lahko to dela robotka?

Še vedno me bega, kako bi dali RFID na svežo solato ali svežo ribo?

Edino, kar mi za zdaj pade na pamet je, da so čisto vsi izdelki pakirani. Ampak nekatere stranke želijo točno določeno količino. Predpostavljajmo, da ni pakirane 32 dag narezane šunke za pizzo. Jaz pa rabim točno 32 dag. Kaj potem?

In nekdo bi še vseeno moral pripraviti te narezke. Kaj pomeni beseda sveže? Ker narezana poli salama je poli salama, ki je bila vzeta iz plastične embalaže in narezana na mesoreznico, prav tako zapakirana in z rokom uporabe, kot tista, ki je v hladilniku že narezana in pakirana. S to razliko, da jo v delikatesi pred tabo nareže prodajalka. Torej kaj pomeni beseda sveže? Ali imamo samo odpor do tega, da za že narezano in pakirano salamo ne vemo, čez koliko rok je šla, pri prodajalki v delikatesi pa vidimo, kako jo samo ona vzame iz embalaže in nareže. Pa kaj ni to skoraj isto? Saj imamo HACCP … tako velja za že narezane in že pakirane mesnine, kot za tiste, ki jih narežejo na licu mesta.

Torej ne rabimo delikates, ribarnic, mesnic – da bi rabili interakcijo z ljudmi, ampak samo za pakiranje svežih živil po nekih količinskih pravilih. To je vse, kar bi počele zaposlene na oddelkih.

Morda pa smo preveč razvajeni in lahko vzamemo tisto predpripravljeno sveže narezano (danes narezano) šunko za pizzo, tudi, če ima 35 dag namesto 32 dag.

Nov problem: če si je oseba v osnovni šoli želela imeti svoj s.p. in delati torte, v proizvodnji pa jih dela robotka in to boljše in natančnejše, kaj slaščičarki preostane? Da samo prevzema naročila strank in začne študirat robotiko? Da začne študirat 3D tiskalnike tort? Material za 3D tiskalnike tort?

Kaj bomo počeli, ko bodo roboti delali vsa manualna in umska dela (knjiga Hrup)?

Učili se bomo. Tisti, katerih odločitve bodo sedaj sprejemali algoritmi, bodo študirali nekaj višjega. Tisti, ki so imeli svojo slaščičarno, bodo študirali nekaj višjega. Mar ni cilj, da smo ljudje vedno boljši?

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: nekategorizirano. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi