25.11.2021

25.11.2021

Končno sem prebrala Vzporedni mehanizem globoke države. Moram jo vrniti do 30.11.; je že rezervirana. Mogoče jo vrnem danes.

Običajno je pri meni tako, da berem le eno knjigo naenkrat. Je bilo vmes, da sem imela na pol prebrano Moralo trga, pa Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal.

Ampak nikoli npr. v enem tednu ali pa v enem dnevu ne berem dve ali več knjig hkrati. Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal sem nadaljevala, ko sem v Cobissu že zaznavala, da bo treba knjigo kmalu vrniti. Moralo trga sem od 114. strani do konca prebrala v dnevu, ko sem jo morala vrniti in v dnevu pred tem.

Vesela sem, da sem zaključila z Vzporednim mehanizmom globoke države. Knjiga je zelo, zelo zanimiva. Ko prebereš na papirju, v stavkih, ti postane slika bolj jasna. Zdaj pa samo … na volitve.

Bedno mi je, ko preberem, da ljudje ne bodo volili stranke, ki itak ne pride nikoli v parlament. Če ne bi vsi tako razmišljali, bi morda prišla.

Zdaj me čaka naslednja: Ženske v evropski zgodovini.

O neolibealizmu bom brala kasneje (imam že izposojeno). Moram si namreč narediti nek boljši sistem branja. Da berem tisto, kar sem si prej izposodila.

Branje več knjig hkrati tudi ne bi bilo slabo, ampak jaz to zamenjujem raje z več dejavnostmi hkrati: branje, pisanje bloga, poslušanje glasbe – kmalu bo k temu dodano še igranje inštrumenta (doma, mislim; v šoli sem že začela z urami).

Sobo bi si rada uredila po svoji meri. Želim imeti “clean room”. Za zdaj sem samo spraznila polico nočne omarice. Na njej je nočna lučka in en citat v okvirju za slike (sem naročila sijaj fotografijo citata). Zelo mi je všeč. Vendar pa je, kar je bilo prej na nočni omarici, drugod, ker nisem imela časa za pospravljanje.

Lotiti se moram torej stvari, ki jih imam za stran.

Garderobe se še nisem lotila. Rada bi si spremenila celotno garderobo ali pa vsaj izbrala dve načeli: črno-bela in barvna (za posebne priložnosti). Lahko pa, da se bom ločila od barvnih oblačil. Nisem se še odločila, ker mi je težko. Več oblačil pa mi ni všeč in niti ne vem, zakaj sem si jih kupila: želela sem biti nekdo, ki nisem. Danes mi je žal tistega denarja.

Garderoba pride na koncu.

Menim, da bo proces minimalizacije predmetov v moji sobi potekal dolgo, zaradi zunanjih dejavnikov. Važen je cilj. Pa lep dan.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Na poti k minimalizmu. .



Komentiraj

Obvezno

Obvezno, skrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljen HTML:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Pusti trackback na to objavo  |  Naročite se na komentarje preko RSS vira


Kategorije

Tagi