'nekategorizirano'

7.7.2021 – dve leti

Po 2 letih dela v trgovini se glede dela v trgovini počutim čisto drugače. Vse mi je enostavnejše, lažje, stvari znam, stranke me poznajo, me pozdravijo, ogovorijo, so prijazne … za tiste, ki pa niso, in ki “komplicirajo”, pa se ne sekiram več.
Večkrat mi že gre na živce delo v eni in isti trgovini in razmišljam, da bi šla delat drugam. Ampak potem, ko pridem domov, se ohladim in ne razmišljam več o službi. Doma ne težim več s problemi v službi, ampak samo počivam ali počnem svoje stvari. Včasih sem doma nonstop težila o službi.
Tudi življenje se mi je spremenilo. Prej sem bila bolj obremenjena z določenimi stvarmi. (Kdaj bo izpit za avto, kdaj bodo otroci, …) Sedaj imam svoj mir in sem brez skrbi. No, skrbijo me le besede, da bo jeseni spet vse zaprto, če ne bo precepljenosti.
Pozabljam, čeprav se še spomnim.
Morala bi nehati jesti sladkarije in se začeti ukvarjati s športom. Bojim se, da ko si bom kupila športna oblačila, da se mi ne bo ljubilo športat. Res bi že morala razmigat to svojo rit.
Vesela sem, srečna, vsako prosto minito si vklopim glasbo. To mi daje energijo in veselje.
Srečna sem, ker sem zaljubljena v mojo Ljubljano.
To mi je vse.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 7.07.2021

4.7.2021 Music is my life

Sodelavka mi je rekla, da sem posebna, ampak da saj prav, da zakaj bi bili vsi isti.

Ja, sem posebna in sem ponosna na to.

Rada imam sonce, vročino. Mene ne moti, da je zunaj 35°C in sonce. Meni to paše. Rada imam poletje in če bi lahko izbirala, bi imela 12 mesecev poletje in sonce.

Rada imam tudi “akcijo” na delovnem mestu. Pridemo, oddelamo in gremo. Želim si gužve.

Rada sem med gnečo ljudi. Ni nujno, da z njimi govorim (v večjih skupinah mi je nelagodno govoriti), važno mi je, da smo skupaj in se imamo fajn.

Všeč mi je gužva. Lepa mi je misel, da se imamo vsi radi.

V enem letu sem se spremenila za 360°. Zdaj sem polno cepljena. Imam svoje razloge. Tako, kot sem pred letom imela svoje razloge proti.

Odločila sem se, da ne bom imela otrok. Je bila ena tista oseba, s katero sem jih želela, ampak se pač ni izšlo zaradi več različnih vzrokov.

Zdaj bolj skrbim zase in vem, da moram poskrbeti zase. Kdo, če ne jaz. Družina mi seveda stoji ob strani.

V letu 2021 sem doživela že kar nekaj lepih vikendov, lepih trenutkov, ki si jih bom zapomnila za vedno.

Prav datume sem si zapisala in za enega sem razmišljala, da si ga bi dala vterovirati. Sicer ne zdaj na poletje.

Dosegla sem tisto, kar sem želela od najstništva. Ljubljana je moja ljubezen. Glasba je moja ljubezen. Brez glasbe ne bi mogla živeti. Poslušam jo vsak dan. Glasba je moje življenje.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 4.07.2021

30.4.2021

Včasih sem imela prijateljice. Ja. V osnovni šoli.

Ko berem na forumu, da ženske nimajo prijateljic, da so zadovoljne z možem in otroki, si mislim, potem je tudi zame ok, da jih nimam.
Sicer nimam partnerja in otrok.

Zdaj sem sama, ampak sem začela živeti v kraju, v katerem sem si želela živeti od majhnega.
Željo sem si sama uresničila. Ponosna sem nase.

Res je, da letos ne bo dopusta, da sem morje, ki ga tako obožujem, nazadnje videla leta 2017 (slovensko). Na hrvaškem nisem bila že od otroštva, tako, da me to ne gane. Sploh pa z vsemi temi zbrkami in pravili, ki se vedno spreminjajo.

Paše mi, da sije sonce, četudi sem v stanovanju. Lepo mi je tudi, ko grem ven in užijem sončne žarke.

Sem skromna in hitro zadovoljna, to mi je rekel tudi moj dolgoletni bivši partner.

Res je tako. Televizija, MTV hiti oz. glasba, kavč in to je to.

Cilji v življenju? Ko sem “nekoga” vprašala, kaj je njegov cilj v življenju, mi je odgovoril, da želi samo biti zdrav.

Ljudije si pri takšnih letih želijo uspešne kariere, otrok, družine. Nekateri pa samo zdravje.

Jaz pa rabim, da ostane tako, kot je. Služba, kavč, umirjeno življenje, sonček in poletje. Poletja vem, da ne morem imeti 12 mesecev, se pa ga že res veselim.

Po pravici povedano sem ta teden po doooolgem času spremenila izmeno in hitro ugotovila, da to ni zame.

Sem pač nočni človek. Jutra so zame rezervirana za spanje. Za počasno prebujanje, ‘meditiranje’, zajtrk, kavico in tako naprej.

Ali življenje teče mimo mene? Da. Res je.
Ženske moje starosti so ali prepotovale pol sveta ali se poročile in si ustvarile družino z otroki ali/in si ustvarile kariero. Jaz nisem ne eno ne drugo ne tretje.

Ne sekiram se za to, ker to so pričakovanja drugih. To so pričakovanja ljudi okrog mene. Včasih bi morali živeti svoje življenje in se ne ozirati na življenja drugih.

Zato obožujem mesto. Ko se pelješ mimo vseh teh oken, iz katerih gori luč, in razmišljaš: vsak ima svojo zgodbo. Ampak svojo. In nobene sosede ali soseda ne briga za tvojo zgodbo. To ni vas, kjer vsi vejo vse o vsem in to mi je najbolj všeč.

Glasbo obožujem. Music is my life. Zato pa glasba, glasba, glasba. Poslušanje glasbe na ležalniku na mivki, pod senčnikom; srkanje alkoholnega koktejla in zrenje v morje, valove. Uživanje v vročini in poletju.

To je pač moj posmrtni lajf. Ampak košček si ga lahko pričaram že sedaj doma.

Sem melanholik. Sem samotar. Sem egoist. Rada pomagam, ampak le, če mi ni treba iz cone udobja. Veliko ljudi bi zame reklo, da sem prijazna.

Živel 1. maj.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 30.04.2021

27.4.2021

Evo, tukaj smo. Praznik in spet doma. Zunaj slabo vreme, dež.Naspala sem se, tako, da ne morem cel dan spati. Ta teden me spremlja pms in zdaj še polna luna. Dobro je to, da se bo pms jutri končal, ko se začnejo ženske stvari.
Ko se imaš fajn v službi in v družbi sodelavk in sodelavcev, čeprav si mirna, tiha, zadržana, melanholična, ne veš, kaj bi sama s sabo v prostem času ali na praznik. Zelo sem izbirčna pri tem, kaj bi gledala, kakšno serijo, kakšen film. Nimam družbe, druženje odpade. Po navadi prosti dnevi hitro minejo, ampak ne vem, zakaj imam občutek, da ta ne bo. Knjig nimam, ker se nisem včlanila v MKL. Ker moram nekaj iskati in fotokopirati v NUK in bi se tja včlanila. To načrtujem za poletje. Žalostno je, ampak samo danes. Lahko bi imela že otroka. Ravno včeraj sem prebrala na forumu, da si ljudje omislijo otroka, ker jim je dolgcajt, ker nimajo hobijev. Imela sem kar veliko interesov, sem jih pa opustila. Sem pač samo neka zblojenka, ki je hotela skočiti pod vlak, pa so ji vlak ukinili. Ni me strah. Ni me strah umreti. Pred kratkim me je skoraj povozil avto, ker je peljal čez prehod, kot da ne bi bilo nič. Čez ta prehod sem šla čisto normalno in se ob njegovem približevanju sploh nisem ozirala na avto. Pred leti me je v nekem kraju tudi skoraj zbil avto v ovinku, ko sem prečkala zebro pri zelenem semaforju. Očitno sem mačka in imam še 7 življenj.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 27.04.2021

7.4.2021

Od otroštva sem si želela živeti v Ljubljani. Ljubljana je pač zame Kraljica. Kolegice študentke me niso razumele, ko sem še v študentskih časih za vikende ostajala v Ljubljani, vse so komaj čakale, da grejo za vikend domov.
Danes nimam kolegic. Takrat prijateljic nisem imela. Prijateljice sem izgubila v osnovni šoli. Oče mi je rekel, da sem jim “pi**** dim”. Takrat mu nisem verjela. Pravo prijateljstvo je težko imeti in še težje vzdrževati.
V srednji šoli se nisem mogla z nikomer povezati. In vse so že imele svoje prijateljice od prej. Sem pač introvertirana oseba. Ampak sem vedno za zabavo.
Danes nimam prijateljic in tudi po forumih berem, da jih ženske nimajo. Da imajo moža, otroke in to jim največ pomeni.
Jaz sem verjela, da sem nekaj dosegla v živlljenju. Da imam partnerja, ki mi je tudi prijatelj. Ki mi pomaga vedno.
Vedno mi je pomagal. Da bi mu pa lahko čisto vse zaupala, to pa nisem mogla. Nekaterih stvari o meni nihče ne ve. Nekatere stvari o meni ljudje vejo, takih ljudi se pa izogibam. Oziroma se jih ne rabim načrtno izogibat, saj živim stran od njih.
Še vedno čakam. Čakam, kdaj bom pozabila. Ne, da sem nesrečna, ker ne morem še pozabiti.
Pred skoraj 2 letoma mi je umrla ljuba oseba. Lahko bi rekla najljubša. Na začetku je bilo zelo, zelo hudo. Danes pa ne morem verjet, da je minilo že skoraj 2 leti. In zdaj mi je lažje kot na začetku. Po tem sklepam, da mi bo uspelo tudi večletno zvezo čez čas preboleti.
Končno živim tako, kot jaz hočem. Brez, da mi kdo pridiga. Brez, da mi kdo svetuje, daj si leče namesto očal, shujšaj, in boš uffff … dobila kateregakoli.
Nočem nikogar. In ne vem, zakaj bi se morala urejat za druge. Uredim se tako, kot mi paše. Ne ličim se, ker se mi ne ljubi. Vedno je tako, da si kupim makeup, potem pa ga na uporabljam, ker se mi ne ljubi.
Nočem nikogar, nočem otrok, tako, kot sem povedala pri 15. letih. Edina oseba, s katero sem želela otroke, je ni več. Ne bom delala izpita za avto, ker ga sedaj zares sploh ne potrebujem. Če je nuja, vzamem taksi. Tega se privajam zadnje čase. Ampak samo občasno.
Rekel bi, da sem zbežala pred problemi. Jaz pa vem, da ne bi več šlo naprej, da se nič ne bi spremenilo, da ne bi mogla popravit tistega, kar sva imela.
“I’m broke”. Ampak s selitvijo iz enega stanovanja v drugo bom prišparala. Komaj sem se dobro preselila in se sedaj učinek še ne vidi.
Povem vam, seliti se po cca 2 mesecih in pol je bilo zelo naporno zame. In sem si rekla, da se ne selim več (iz “Ljubljane v Ljubljano” sem šla). In res se nočem več seliti. Karkoli bo.
Na dopust ne grem, čeprav obožujem morje in lani sploh nisem bila na morju, pa tudi predlani ne. Očitno se me drži taka sreča, da ga vidim samo na par let. Ne bi se pa preselila na morje, kjer nonstop piha. Lepo mi je iti tja (boljše, ko ne piha), vonjati tisti morski zrak, poslušat čričke … Obožujem mivko, morje in vročino. V naslednjem življenju bom ležala na ležalniku na peščeni plaži in pod senčnikom srkala koktajl.
Tudi zdaj mi ni težko, na Hrvaško ne grem. Nazadnje sem bila v otroštvu s starši in je niti ne pogrešam, ker je tega že kar nekaj let nazaj. Ne bom se ukvarjala z ukrepi, ki so vsak dan drugačni. Nimam več časa za to.
Novoletnih zaobljub, ki sem jih prvič v življenju napisala, se pa recimo da kar držim. Baje se jih ne sme povedat, ampak me tu gor itak ne poznate.
Ena je, da se v 2021 ne bom zaljubila in to mi kar uspeva. Druga je, da bivšega ne bom kontaktirala in tudi to mi uspeva. Tretja je, da bom shujšala. To mi ne gre ravno od rok, ampak ko bo poletje bom itak manj jedla, kakšne riževe solate, pa to. (Riževa solata je na mojem seznamu za priravo/kuhanje, poleg hrenovk v testu, pa še nekaj sem želela pripraviti, česar se sedaj ne spomnim. Sicer ne maram kuhati, slaba sem v kuhanju, pa potem vsem rečem, da ne kuham.) Četrta je, da bom uživala. In to se mi dogaja. Prej v zvezi sem mami lagala, da sem srečna. No ja, saj na začetku sem bila. Ampak jaz sem ji vselej do konca govorila, da sem srečna (mama ima navado, da sprašuje to vprašanje in se sigurno počuti najbolj srečna, če je njen otrok srečen). Zdaj se lažem samo še o tem, da imam denar. Ampak brez denarja sem bila že davno prej, pa vseeno nisem nikomur težila s tem. Ena od novoletnih zaobljub je, da se bom znebila limita na kartici oz. minusa.
Dohodnine letos ne bo oz. jo bom morala par centov vrniti, tako pravi informativni izračun. Z regresom si bom delno pokrila minus. Morala bi še vsak mesec prišparati na plači, da bi prišla letos na 0. Ampak sem taka zapravljivka, da ji ni para. Ko zagledam oz. dobim denar, sem kar bolna, če ga ne zapravim.
Ampak vrnila sem že veliko denarja v življenju oz. štipendijo, ker nisem magistrirala, samo diplomirala. Pa tudi izposojen denar sem vrnila. Ni vrag, da ne bi prišla letos na 0. Vsaj potrudila se bom.
Ena zaobljuba je bila, da bom prišparala. To bo pa že malce težje. Zapisala sem tudi znesek, ki ga želim prišparati. Bomo videli, kaj se bo zgodilo do 31.12.2021.
P.s.: 3.4.2021 je bil moj najljubši dan/večer/noč, odkar živim.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 7.04.2021

29.03.2021 – Dolgčas

Ja, prej v zvezi mi je bilo dolgčas Sedaj mi je tudi dolgčas. Torej sem bila za ves dolgčas kriva jaz sama?
Sem pa zadovoljna. Tako vsaj verjamem. Nimam več skrbi. Čutim svobodo. Saj ne, da prej nisem bila svobodna. Ampak tisto prej je bila drugačna svoboda.
Sedaj me nič več ne skrbi. Ne kaj bo jutri, ne dan potem (še veste tisti komad?).
Grem v službo, kjer uživam. Končno sem začela uživat v službi. Mogoče je to, da sem zadovoljna z vsem (tudi če so stranke “fine” in nergajo) krivo to, da sem dobila točno tisto, česar prej nisem imela.
Jem dobro, spim dobro, zdravje je odlično.
Samo nedelje so ratale dolgočasne in za nameček sem še v ponedeljek doma. Kaj bom počela, nimam pojma.
Je pa lepo biti brez skrbi in prespati nedeljske popoldneve po super nedeljskem kosilu, ki si ti ga niti ni treba skuhati.
Začela sem se počutiti kot kakšna študentka. In če sem lani ob rojstnem dnevu v službi skoraj zajokala od tega, ker nisem bila srečna, vem, da se bo po enem letu marsikaj spremenilo. Letos za rojstni dan ne bom jokala od žalosti. Ampak bom vesela in nasmejana, ker sem svobodna.
A do takrat je še kar nekaj mesecev.
Meni svoboda pomeni, da kot odrasla oseba lahko počnem, kar si želim in kar me je volja. Brez občutka, da me bo kdo obsojal, brez občutka krivde, da sem nekaj naredila narobe. Brez občutka, da moram nekaj narediti, da ustrežem določenim ljudem. Odgovarjam sama sebi. Skrbim sama zase. Fokusiram se na sebe. Samska sem končno prava jaz.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 29.03.2021

13.1.2021

Sem prišla samo malo pogledat, če so me že tudi tukaj blokirali, kot na enem forumu. Res se moram umaknit s spleta. Še dobro, da zaradi muhavosti na Facebook konstantno objavljam in brišem objave.
No, pa ne bo nič s slovenskim morjem letos. Niti s toplicami. Če se bo treba cepiti za prehod občin, ne bom mogla niti h staršem več.
Razmišljam, da bi si kupila še kakšno majičko od Carla Vernona (eno že imam).
Angleščina ti odpre svet. Če znaš angleško, lahko pobiraš podatke od vsepovsod in jih pretvarjaš v informacije.
Ne vem, kaj bi še napisala, da moja objava tudi tu ne bo izbrisana ali blokiran račun.
Ne morem na proteste, ker spet delam popoldan.
Ahhh, če nisem bila 2012 na protestih, potem mi tudi zdaj ni treba. Takrat nisem imela časa, sedaj spet ne. Verjetno je tako najboljše.
Srečno novo leto pa si voščimo kdaj drugič. Danes vam zaželim samo: ne bodite ovce.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 13.01.2021

12.12.2020

Vsaka 40-letnica bo rekla 30-letnici, da je še mlada, vsaka 30-letnica bo rekla 20-letnici, da je še mlada.
Kako je to grenko. Pri 30-ih nisi nič več mlad, če pomisliš na to, kako lepo si se imel v 20-ih, zdaj pa se nimaš več tako lepo.
Zakaj vedno gledam za nazaj, živim v preteklosti? Ker je v prihodnosti vedno neka obveznost.
Ko sem bila v 20-ih, sem bila brezskrbna. No ja. Danes za skrbi, ki sem jih imela takrat, samo zamahnem z roko.
Življenje je bilo lepo.
Še prej, pri 16-ih ali še prej, sem sanjala, kako bom nekoč (ko bom velika) šla na Rock Otočec.
No, potem so ga ukinili, preden sem imela “več jajc”.
Danes pa ne moreš nikamor. Nikamor. Na noben koncert. Na noben festival.
Ko preverjaš za festivali na internetu, so datumi od julija naprej, nekateri celo oktobra. Pa bodo oktobrski koncerti 2021 izvedeni?
Saj veste, kaj se je začelo letos oktobra …
Kako naj ne bi sanjarila o letih, ko je bilo lepo? Letos je marsikdo dopolnil okroglo obletnico (tudi jaz). Namesto, da bi se veselili, je bilo vse grenko.
Včeraj sem poslušala Davida Guetto na festivalu. Na Youtubeu. In tudi gledala video. Seveda so bili vsi “zadeti”, ampak so se vsi imeli radi. Vsi so bili veseli, da so tam. Vsi so sodelovali. Vsi so bili nasmejani. Vsi mladi in polni življenja.
To so nam vzeli.
Danes pa se borimo za starejše, vse samo zanje; zato, da se lahko potem rinejo mladim v obraz na blagajni. Eni so v svojem svetu, ampak zakaj moramo drugi trpet zaradi njih?
Aja, to je samo še ena floskula: ohranimo starejše.
A veste, kaj ohranjamo? Da medicinske sestre ne izgorijo. Ker, kdo se bo odpovedal družini, da bo skrbel za bolnike na intenzivnih? Tisti, ki se za to odločijo, imajo partnerja, ki se je pač odločil, da bo imel navidezno družino. Isto bi bilo, kot če bi otrok bil v enostarševski družini.
Vsakič, ko slišim, da nekdo skrbi za otroke (naredi vse od a do ž), žena/mož pa dela (po 12, 24 ur), se sprašujem, a so si tega res želeli?
Ljubezni brez bližine ni. To je resnica. Ne moreš trpet brez partnerja ob sebi. Ne moreš biti za vse sam, čeprav je partner s tabo.
A v resnici ga nikoli ni.
Opažam, da so ljudje z manj denarja bolj srečni. V eni knjigi sem prebrala (verjetno v Odkrivanje preteklih življenj), da se nam ni treba sekirati, če imamo denar. Ne zagovarjam revščine. Ni se nam treba sramovati, da imamo denar. Seveda ne, da imamo preveč denarja. Da želimo več denarja. Kajti potem iščemo izgovore, kot so: grem v boljšo službo, ker bo za oba boljše. Finančno. Kaj pa vse ostalo?
Kaj pa čas? Čas, ki ga preživljaš s partnerjem/partnerico, možem/ženo? Tega časa sploh ni.
Zato ne rabim denarja. Uživam sproti. Seveda si vsak dan ustvarjaš nek pregled nad financami, ampak da bi se sekiral zaradi tega? Ni vredno. Ni več vredno.
Stvari se spreminjajo, denar ti ostane. Nimaš pa več sreče. Nimaš več bližine.
Ja, živi za današnji trenutek. Velikokrat sem že prebrala, da ne smeš živeti v preteklosti. Ampak kaj, ko je bila preteklost vedno boljša kot sedanjost, da ne govorimo o prihodnosti.
Preteklost je za vsakogar vedno boljša kot sedanjost. Vsaj zame. Dokler se ti ne zgodi kaj spontanega, kaj lepega.
Ampak zame je sedaj lepa le glasba.
Samska sem čisto druga oseba. Bolj vesela. Kaj, ko se v vstopu v zvezo vse spremeni. Rešitev je na dlani.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 12.12.2020

10.12.2020

Pašejo mi zvoki na cesti – ali naj bo to smetar, ki je prišel pobrat smeti, kar zelo cenim. Pomislite, kaj bi svet brez smetarjev. Lahko so to avtomobili ljudi, ki so prišli iz službe. In pašejo mi zvoki na hodniku, iz zgornjih nadstropij … Tako vem, da se dogaja. Otroci pišejo naloge, se družijo s starši, nekdo je zgoraj šel na wc. Ja, vem. TMI.
Ko sem bila v študentskem domu, mi je bilo prav tako všeč, da so se stanovalci sprehajali po hodniku do kuhinje, ali da so se družili v kopalnici – to je bil pač največji prostor v nadstropju.
Tudi če si sam v svoji (študentski) sobi, nisi sam. Poleg tebe je še veliko ljudi, ki imajo podobne skrbi kot ti, ki so prav tako ljudje, kot ti.
Prijetno mi je. Boljše se počutim kot prej v ogromni hiši, ko sem bila večinoma sama. Nikjer nikogar in nisi mogel “poslušat” sosedov. Res, narava je lepa stvar. To sem pač izgubila. No, pa saj v naravo takrat nisem hodila in mi niti ne manjka toliko. Ko bo čas, bom že šla na kakšen prostovoljni sprehod.
Za zdaj pa rada uživam v svojem miru. Poslušam veliko glasbe. Zdaj sem obudila spet svojo ljubezen do poslušanja glasbe. Všeč mi je. Vse je tako lepo.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 10.12.2020

9.12.2020 – zadovoljstvo, sreča

Danes je bil en tak čudovit dan. Ne morem vsega povedati. Lahko samo rečem, da sem se na koncu postavila v čakalno vrsto za aranžma za en koncert. Koncert of a lifetime. Zdaj samo držim pesti, da kdo odpove in pridem jaz na vrsto. Glede na to, da sem naročila samo 1 aranžma, bi morala priti prej na vrsto kot kdo, ki je naročil več aranžmajev, kajne?
Že cel dan sem navdušena nad življenjem.
Ostanite v cvetju.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 9.12.2020

Prejšnja objava


Kategorije

Tagi